V Vatikanu več tisoč slovenskih božičnih zvezd

Slovenija | 16.12.2021, 11:00 Nataša Ličen

Cvetličarja, dr. Sabina Šegula in Peter Ribič imata dolgoletno tradicijo in bogate izkušnje pri okrasitvah bazilik v Vatikanu ob dveh največjih praznikih, Veliki noči in božiču. V ponedeljek se odpravljata že šestnajstič na pot, toda letos zaradi epidemije s to izjemo, da ne bosta pomagala vatikanskim vrtnarjem krasiti, ampak bosta koordinirala prevzem in razdelitev slovenskih lončnic, božičnih zvezd vrtnega centra Kurbus. To je velik uspeh za slovensko cvetličarstvo in vrtnarstvo.

To je sodelovanje na svetovnem prizorišču in biti del tega je posebna čast, ne samo za naju, za vso našo državo. Ne poznam, da bi še kdo tako dolgo sodeloval kot midva, redno v zadnjih desetih letih.

Dr. Sabina Šegula: »Izkušnje kažejo, da je veliko bolje, če sva zraven. Ne gre za klasično okrasitev, bo bolj poenostavljena zaradi covida, sodelovala bova s koordinacijo in nasveti, potem pa bodo v svoji okrnjeni skupini vrtnarji to sami naredili. Zunanje ministrstvo RS podpira različne projekte veleposlaništev v tujini in tudi pri tem projektu gre za sofinanciranje Veleposlaništva pri Svetem sedežu. To je promocija slovenskega gospodarstva in znanja. V težkem in specifičnem okolju sva s Petrom uspela prodreti s svojim znanjem in odprla pot naši domači proizvodni, kakovost je odlična. Lansko leto so bile bele božične zvezde iz Vrtnarije Gašperlin, prepoznali so to kakovost in že tudi povpraševali, če se to lahko dobi. Slovenci imamo dobro lastno proizvodnjo, je majhna, a kakovostna.«

Kakovost slovenskih božičnih zvezd
»Kar lahko vidimo po trgovskih centrih so morda cenovno ugodnejše, toda v spodnjem delu so rastline že brez listov. Te pa so brez stresov, domača proizvodnja, lepo olistene in razraščene. Že direktorica vrtnarskega centra Kurbus, go. Simona Kurbus, povedala da potrebujemo prostor, to nenazadnje pomeni tudi strošek. Hitro se lahko zgodi, da vrtnarji želijo pri proizvodnji nekaj prihraniti, rastline stisnejo in zato nimajo tiste lepe razraščene oblike.«

V času papeževanja Frančiška je cvetja manj, metri pa ostajajo.

Načrt se izriše vnaprej, šele po potrditvi se izvede
»Narisala sem designe, ki so ga v Vatikanu potrdili. Žal je zaradi corone prestavljeno, smo pa optimisti, da se bo to naslednjič vendarle lahko realiziralo ob Berninijevih stebrih. Z nami imajo dobre izkušnje. Leta 2019 so se namreč za Veliko noč prvič pojavile fotografije tudi v tujih medijih, kot so mi povedali kolegi iz tujine, da je bila okrasitev izpostavljena in to, kako je narejena. Gre za zaupanje ter potrditev znanja. Takšna dekoracija naj bi bila torej naslednje leto izvedena, ko upamo, da bodo časi brez korone.«
Izmenjava znanja
»Moj stil je nekoliko bolj trendovski, sledim novostim, vrtnarji v Vatikanu pa imajo bolj ustaljene navade. Pokažem jim kakšno tehniko ali me vprašajo sami, pomagamo si z govorico telesa, saj je to tako ali tako več kot devetdeset odstotkov sporazumevanja. Lahko rečem, da je to naš podpis. Izdelki so, posebej ob Berninijevih stebrih, inovativni. Kolegi so prvič videli tudi posebno podlago, ki je bila narejena prav v ta namen. Opazili so tudi posebno postavitev, preplet dekorativnega in vegetativnega stila, po skupinah, da je opaznejše. Odkar je papež Frančišek je cvetja manj, metri pa ostajajo. Imava izkušnjo iz leta 2011 in 2012, ko je bilo ogromno cvetja in ni bilo tako pomembno, kam smo dali cvet. Sedaj pa je cvetja manj in je treba zato bolj premisliti, kako ga izpostaviti ter razporediti, bolj točkovno po skupinah, da je opaznejše v dolžini osemdesetih metrov, kot jih je treba okrasiti. Bazilika je tako velika in impozantna, da se cvetje v njej lahko hitro izgubi, čeprav je vrtnarija z zbranim cvetjem doma polna.«

Simbolika
Bele vrtnice so simbol nedolžnosti. Odkar je papež Frančišek so stalnica ob Marijini podobi pri oltarju. Evkaliptus je kot jelka, zimzeleno, torej simbol večnega življenja. Pozlata pa sovpada. Ko delamo dekoracijo moramo slediti arhitekturi, bazilika je zlata in potem dodamo še nekja zlata. Italijani imajo radi, da se sveti, to je njihova kultura. Simbolika zlata je praznovanje. Božič je praznik rojstva Odrešenika in s pozlato ga na simbolni ravni počastimo.«
Kot Sabina in Peter predstavljava državo
»Ni samo po sebi umevno, da lahko krasiva baziliko. Vse se odvija na visokem diplomatskem nivoju, v sodelovanju z Veleposlaništvom pri Svetem sedežu. Pomembna je seveda najina stroka in to, da do sedaj nikoli ni bilo nič narobe. Zato lahko to zgodbo peljemo tako uspešno naprej, ker sodelujemo, drug brez drugega je ne bi mogli. Prvič se je zgodilo, da je tuji florist dal designe in da se je dejansko po načrtu tudi krasilo. To je veilka čast. Nekateri mislijo, da pri tem veliko zasluživa, toda s Petrom vzameva dopust, v Vatikan greva kot Sabina in Peter in predstavljava državo.«

Cvetje pove več
»Ne glede na to ali cvetje imamo ali pa gremo v naravo in tam naberemo storže, vejice in se s tem ukvarjamo, je najbolj pomembno, da ustvarjamo. Želim si, da si vzamemo trenutek in začnemo ustvarjati, saj ob tem pozabimo na vse kar je okrog nas. Imamo pozitivno energijo, ta in nasmeh zdravita tako psihično kot fizično. S tem namenom sem to leto izdala priročnik advent in izbrala bolj zapletene tehnike, da bi ljudje več časa ustvarjali in bili manj časa pred ekrani. Želim lepe praznike.«

Več tisoč božičnih zvezd bo krasilo baziliko svetega Petra, svetega Pavla, Marijo snežno in Lateran.

Tradicija se nadaljuje
Peter Ribič: »Kljub razmeram kovida vseeno nekako nadaljujemo projekt. Čeprav delujemo prilagojeno, potujeva v večno mesto, kjer bova v ozadju sodelovala pri krašenju. Prav veliko manevrskega prostora ni, so določene barve in oblika, in znotraj tega narediva kar največ lahko. Kot je Velika noč vedno belo rumena, je božič vedno zeleno, rdeč in zlat. Tudi letos ne bo drugače, morda le to, da tokrat sodeluje tudi slovenska vrtnarija iz Radencev z božičnimi zvezdami za okrasitev štirih papeževih bazilik. Kar lahko narediva je to, da malenkost pripomoreva s tehnikami, kot je Sabina recimo razvila aranžersko gobo, narejeno prav za okrasitev Berninijevih stebrov. V tem primeru je to slovenski »know have«, s katerim skušamo aranžirati drugače kot v preteklih letih.«
Za naju so prazniki že dolgo drugačni
»Slovenska javnost je v večini primerov zelo naklonjena projektu, ker gre za sodelovanje na svetovnem prizorišču, kamor dvakrat na leto gleda ves svet. Ni jih veliko, izjema so le Nizozemci, ki edini sodelujejo vsa leta, z dekoracijo trga sv. Petra. Za oba velja, da zadnjih deset let dva največja praznika preživljava skupaj, z družino tako praznujemo z zamikov, božično večerjo imamo dan pozneje in Veliko noč na velikonočni ponedeljek, to so te prilagoditve. Dejstvo pa je, da je v času praznikov v Vatikanu posebno, zelo prijetno vzdušje. Kljub epidemiji in grožnjam terorizma prihajajo ljudje iz vsega sveta, sodelujejo pri papeževih maša in to daje občutek povezanosti. To mi je iz osebne izkušnje zelo všeč, ta prijaznost in toplina, ki ju je občutiti sta zaznamovali oba.«