Umetnost | (foto: Pixabay)
Zakaj potrebujemo umetnost?
Naš pogled Damijana Medved
Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.
Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.
Kako zanimivo je potem, da se je umetnost rojevala tudi v izredno težkih razmerah. Spomnimo se samo izjemne Balantičeve poezije, gledališč v begunskih taboriščih, pevskih zborov, ki so tam delovali, morda se kdo spominja zgodbe sirskega begunca Ramija Basisaha, ki mu je improvizirani koncert na makedonsko-grški meji spremenil življenje, pa pisatelji, ki so v zaporih pisali knjige in še in še.
Kot je kruh hrana za telo, je umetnost hrana za dušo; človek je pač mnogo več od zgolj telesa.
Umetnost se nas dotakne na prav poseben način. Tudi, ko jo povabimo, da se z njeno pomočjo izrazimo, se rojevajo nepričakovane umetnine, ki nam pomagajo razumeti, čutiti. Še več, dobimo uvid v stvari, ki jih na razumski ravni ne dojamemo. Včasih lahko skozi zgodbo nekega knjižnega junaka podoživimo svojo lastno, včasih nam lahko gledališka katarza spremeni življenje, včasih se nas lahko glasba dotakne do te mere, da se razjočemo, včasih preprosto osupnemo nad kiparsko skladnostjo umetnine.
Ne bom pozabila občutka veličastnosti, ko sem se zazrla v slavno Michelangelovo umetnino na stropu Sikstinske kapele, v mojem telesu bo ostal občutek prepoznanja ob spremljanju Pandurjevega Fausta, kot angelski dotik je bila glasba violončela v poletnem večeru in plesati je zares lepo. Literatura je moja zvesta spremljevalka že desetletja, filmu sem zelo naklonjena.
Umetnost pomembno vpliva tudi na ljudi z demenco. Ko jih nagovori v nekem delu njihove osebnosti, ki je še odzivna; ko jih znana melodija pomiri, ko pritegnejo pesmi iz otroštva, čeprav sicer sploh ne govorijo več. Z likovno umetnostjo lahko izrazijo svoja občutja in čustva, saj angažira drugo področje možganov od tistega, ki ga uporabljamo za jezik.
Ne zanemarjajmo pomena umetnosti; da nam lahko mnogo več, kot si morda mislimo. Lahko nam celo reši življenje, saj je včasih umetnost edini smisel življenja, vir moči, ki nam pomaga preživeti tudi v izzivalnih razmerah. In ja, mislim, da se je Maslow zmotil. Mislim, da bi moral umetnost postaviti na prvo mesto.
