Marijan Zadnikar, slovenski umetnostni zgodovinar in konservator | (foto: sazu.si)
Spominjamo se, 4. oktober - Marijan Zadnikar
Spominjamo se Tone Gorjup
4. oktobra 2005 je v Ljubljani umrl umetnostni zgodovinar in konservator Marijan Zádnikar, doma iz Novega mesta. Umetnostno zgodovino je študiral pri Francetu Steletu in se zatem izpopolnjeval v Nemčiji, Franciji in ZDA. Med vojno je bil zaprt v Gónarsu in Trevísu.
Leta 1947 se je zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani, kjer je kot konservator delal do upokojitve leta 1982. Stroka Marijana Zadnikarja uvršča med vodilne umetnostne zgodovinarje raziskovalce in konservatorje prve povojne generacije pri nas. Napisal je več kot sedemdeset knjig s tega področja. Njegova najljubša tema pa je bila Stična.
Ob 850. obletnici posvetitve stiške bazilike je takratni opat Anton Nadrah omenil tudi Zadnikarja: „Dr. Marijan Zadnikar, najboljši poznavalec stavbne zgodovine našega samostana je zapisal, da je stiška redovna cerkev, ne samo najpomembnejši spomenik romanske arhitekture v Sloveniji, temveč ji pripada celo v evropskem merilu izredno mesto v okviru zgodnje arhitekture cistercijanov. Lahko jo označimo za pravo inkunabulo zgodnje arhitekture cistercijanov."
Na današnji dan 1565 je v Tübingenu umrl škof Peter Pavel Vergêrij. Kot škof v Kopru, kjer je bil tudi rojen, je bil dobro seznanjen s slovanskim bogoslužjem v glagolici in latinici. Sprva je opozarjal pred nevarnostjo protestantizma, kasneje pa se je približal Lutrovim privržencem. Pomemben je, ker je Trubarju svetoval, naj namesto gotice sprejme latinico, in ga spodbujal k prevajanju Svetega pisma.
4. oktobra 1700se je v Mengšu rodil stenski slikar Franc Jelóvšek. Njegove freske najdemo v številnih cerkvah na Gorenjskem in Dolenjskem ter na Vipavskem.
4. oktobra 1911 se je v Trstu rodil slikar Stanislav Rapôtec. Po letu 1952 je živel v Avstraliji in kmalu postal eden izmed vodilnih slikarjev abstraktnega ekspresionizma.
Na današnji dan leta 1962, teden dni pred začetkom II. vatikanskega koncila, je papež Janez XXIII. obiskal Assisi in na Frančiškovem grobu molil za njegov uspeh.
