Bolezen modrikastega jezika grozi slovenski živinoreji

Kmetijstvo | 13.08.2025, 14:57 Robert Božič

Bolezen modrikastega jezika, ki posebej ogroža drobnico in govedo, se, po informacijah, ki jih je zbrala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, hitro širi predvsem v zahodni polovici države. Pojav povezujejo z vročim vremenom, ki prija t.i. krvosesnim mušicam, ki to bolezen prenašajo.

Po informacijah, ki so jih od prizadetih kmetov zbrali kmetijski svetovalci, je bolezen modrikastega jezika trenutno najbolj razširjena na zahodu Slovenije, od Goriške prek ilirskobistriškega, novomeškega in širšega ljubljanskega območja in tudi na gorenjskem. Glede na naravo bolezni, ki je odvisna od širjenja s krvosesnimi mušicami, so izrazili skrb, da se bodo izbruhi bolezni kmalu pojavili tudi na vzhodu države.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek pravi: »Najbolj je ogrožena drobnica, kjer pri ovcah kmetje beležijo od 10 do 15 odstotno smrtnost. Bolje bolezen prenaša govedo.«

Velika gospodarska škoda

Bolezen modrikastega jezika pomeni veliko gospodarsko grožnjo kmetijstvu, tako zaradi izpada pridelave, kot tudi zaradi izgube rejnih in plemenskih živali. Zato prek javne službe kmetijskega svetovanja rejce pozivajo k maksimalnemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni in spodbujajo k uporabi repelentov, s katerimi živali poskušajo zavarovati pred insekti, ki bi jih lahko okužili.

Na to, da je to pravzaprav edini izvedljiv ukrep opozarja tudi Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije: »Edino sredstvo ki je trenutno na voljo in lahko pomaga, so repelenti, se pravi sredstva ki odvračajo krvosesne mušice. In delujejo!«

Cepljenje edina preventiva in ukrep za resnično dobrobit živali

Na veterinarski zbornici so prepričani, da je cepljenje proti najbolj grozečim serotipom bolezni modrega jezika edina smiselna preventiva, izvedena pa moda biti v času, ko krvosesne mušice niso aktivne, do takrat pa je potrebno zagotoviti dovolj ustreznih cepiv, saj cepiva primanjkuje po celotni Evropi.

Tudi v povezavi s sofinanciranjem cepljenja zato na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozivajo kmetijsko ministrstvo, da čimprej pripravi celovit načrt za obvladovanje bolezni z jasnimi navodili vsem vpletenim. Pogrešajo namreč intenzivno komunikacijo z državo.

NSi: »Če to ni celo del strategije uničevanja slovenske živinoreje ... «

Bolj ostri so v današnjem sporočilu za javnost v NSi. Po njihovi oceni, kljub vidnim posledicam bolezni, pristojni na strani države o njej molčijo, kot da gre za navaden prehlad. Po besedah poslanke in nekdanje direktorice Uprave za varnoi hrano, dr. Vide Čadonič Špelič rejci nimajo uradnih informacij, ne o trenutni razširjenosti bolezni, ne o tem, kako naj ravnajo, ko posumijo nanjo, ne o možnostih cepljenja svojih živali, saj je pri tem kmetijsko ministrstvo popolnoma zatajilo in rejce pustila na cedilu.

Pri tem se v NSi sprašujejo, če to ni celo del strategije uničevanja slovenske živinoreje in državo pozivajo, naj rejcem poravna stroške preventivnega cepljenja in laboratorijskih analiz vzorcev sumljivih živali, pa tudi škodo, ki jo bodo utrpeli zaradi bolezni.