Kako politiko vidi javnost? | (foto: ARO)
Novinar Peter Merše o zadnji raziskavi Utrip družbe
Novice Tanja Dominko Manca Hribar
V avgustovski raziskavi Utrip družbe so v Inštitutu Janeza Evangelista Kreka anketirance spraševali o njihovi oceni uspešnosti popoplavne obnove, o odgovornosti za dogajanje v Gazi, o morebitnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o mnenju glede dvigovanja davkov.
Skoraj dve tretjini Slovencev popoplavni obnovi ne bi dalo dobre ocene, referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja bi se udeležila velika večina vprašanih, a bi na njem zakon podprla. Konkretni podatki namreč kažejo, da bo se med vprašanimi referenduma udeležilo kar 81,5 % vprašanih, kar kaže na večje zanimanje za to temo, kot ga je bil deležen npr. zadnji referendum o dodatkih k pokojnini. Za uveljavitev zakona bi danes glasovalo 53,1 % vprašanih, nasprotovalo pa bi mu 28,4 %. To po besedah novinarja portala Zanima.me Petra Meršeta kaže, da so ljudje zavedeni in da bo moral predlagatelj referenduma vložiti še veliko napora, da bo javnost vedela, o čem bo glasovala. Zbiranje podpisov za razpis referenduma se bo začelo 1. septembra.
Tri četrtine Slovencev proti dviganju davkov
Ob izračunu, da je vlada dr. Roberta Goloba davkoplačevalce obremenila z dodatno milijardo davkov in prispevkov na leto, so v raziskavi anketirance povpraševali tudi o njihovem mnenju glede dvigovanja davkov. Dviganje davkov za vsako ceno podpira 3 % vprašanih, medtem ko zviševanje davkov in prispevkov z namenom izboljšanja kakovosti in učinkovitosti javnih storitev podpira 16,5 % vprašanih.
Skoraj tretjina vprašanih nasprotuje dvigovanju davkov in prispevkov, saj menijo, da imamo za izboljšanje javnih storitev dovolj sredstev, potrebno pa je povečati učinkovitost porabe teh sredstev. Skoraj polovica vprašanih je dodatno prepričana, da so davki že danes previsoki. Skupno tako dvigovanju davkov in prispevkov nasprotuje 76,5 % Slovencev.
Podpora strankam
83,1 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev. Pri podpori političnim strankam na prvem mestu ostaja SDS (21,5 %). Razlika med prvouvrščenima strankama se je nekoliko povečala na račun nižje podpore Gibanju Svoboda (v juliju 19,0 %, v avgustu 16,2 %), sta se pa nekoliko okrepili njeni koalicijski partnerici SD (9,2 %) in Levica (5,4 %), ki sta na 3. in 6. mestu. Na 4. mesto se je povzpela NSi s 6,6 %, na 5. mestu pa ji sledijo Demokrati s 5,7 %. V parlament bi se uvrstila še stranka Resni.ca s 4,6 % podpore. V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 28 sedežev za SDS, 21 sedežev za Gibanje Svoboda, 12 sedežev za SD, 8 sedežev za NSi, po 7 sedežev za Demokrati in Levico ter 5 sedežev za stranko Resni.ca.
Merše ob teh rezultatih pravi, da za zdaj še vedno zelo veliko podporo uživajo koalicijske stranke ne glede na nezadovoljstvo med volivci.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 700 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila ponovno uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje).
Prisluhnite pogovoru Mance Hribar s Petrom Meršetom
