Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Andrej Šinko
Rdečo peso in korenje pustimo v gredah do prve zmrzali, potem pa lahko 'počakata' v kremenčevem pesku ali zasipnici (foto: Emma-Jane Hobden / Unsplash)
Rdečo peso in korenje pustimo v gredah do prve zmrzali, potem pa lahko 'počakata' v kremenčevem pesku ali zasipnici | (foto: Emma-Jane Hobden / Unsplash)

Jesen na vrtu: motike še ni treba pospraviti

22.09.2021, 12:50 Mirjam Judež

September je kljub svežim jutrom lahko še prav prijetno topel, dež pa je zalil izsušeno zemljo. V Svetovalnici smo se pogovarjali o opravilih na naših vrtovih v tem času. Zanimalo nas je, kaj posejemo v mesecu septembru ali oktobru, kaj je še na naših vrtovih in čaka, da pospravimo za ozimnico ter kako shraniti čebulo in česen, da bosta zdržala v shrambi čim dlje. Na vaša vprašanja je odgovarjala Fanči Perdih, pogovor pa je vodila Slavi Košir.

Letošnji pridelek ni bil zelo obilen

»Letošnje leto je zaznamovala mokra in dolga pomlad. Toploljubne rastline so začele delati z zamikom, treba je bilo počakati na ugodno vreme, potem je bila pa kar naenkrat vročina in suša. V takih razmerah fižol in krompir nista bila obilna. Tudi zelju, ki ljubi hladno in mokro, letošnje poletje ni bilo pisano na kožo. Zelje, ki ima srčke, bo šele zdajle, ko pride vlaga, začelo delati.«

Zelje bo v vlažnem in hladnem začelo delati

»Gredice z zeljem oplevete, okopljete in s tem spodbudite, da rastlina začne malo bolj aktivno delati. V naslednjih dveh mesecih lahko še vedno pridelate lepe glavice, če ste izbrali zgodnje sorte. Če so vehe pri poznih srednjih poznih sortah, bodo tudi te še nekaj naredile. Ni za obupati, je pa treba vedeti, da zeljna glava pri nič stopinjah pomrzne, če se list stika lista. Zelje ima veliko vlage in ta med listi začne zmrzovati. Če je na mokrem, hitreje pomrzne kot če je na suhem, na peščenih, odcednih tleh. Okrog ničle dobi plast zmrznjenih listov centimeter pod površjem in taka glava je neuporabna, ker začne gniti od znotraj. Trde, kompaktne glave je treba pobrati, ker bodo začele pokati. Zelje za kisanje poberete čez 14 dni, cele glave s koreninami vred lahko populite in shranite na suho. Zunanjih listov se ne trga. Zelje bo tako bolje počakalo, čez teden, 14 dni pa ga očistite in zribate za kislo zelje.«

Krompir naj bo shranjen v plitvih platojih

»Če opazimo, da je prišla bolezen in nam bo krompir gnil, priporočam, da se ga prebere in da v plitve platoje. Veliki pridelovalci si tega ne morejo privoščiti. Za domačo rabo pa bodo najbolj uporabne plitvejše gajbice. Po 14h dneh ali mesecu dni se ga še enkrat prebere, če je kakšen gnil, da se ga odstrani, da ne bo potem cel kup nagnitih krompirjev.«

Rdečo peso, korenček in vse korenovke pustimo v zemlji do prvih zmrzali

»Vse korenovke zdaj v jesenskem času še intenzivno delajo. Pustimo jih v zemlji, dokler se da, do prvih zmrzali, potem pa jih poberemo. Naše stare mame so imele dobre kleti, lahko se naredi tudi zasipnica, treba je poskrbeti, če jo delamo na vrtu, da ne bodo imeli dostopa do pridelka škodljivci (miši, voluharji … ). Če pa se bojimo, da tam ne bo dobro zdržalo in nimamo primerne kleti, pa lahko enostavno vzamemo plastična vedra in v trgovini z gradbenim materialom kupimo kremenčev pesek, ki se ga uporablja za fugiranje tlakovcev. Kremen zelo dobro deluje kot prevodnik. Če korenovke zasujemo s kremenčevim peskom, se naši gomolji ne bodo izsušili.«

Čebula in česen imata rada hladen, predvsem pa suh prostor
Čebula in česen imata rada hladen, predvsem pa suh prostor © Alicja / Pixabay

Listje repe in rdeče pese je užitno, iz njega lahko naredimo celo mineštro

»Listje repe je užitno in zelo zdravo, ima veliko mineralov in marsikatera lakota je bila prebrodena z olupki in listi repe. Vse kapusnice skladiščijo v svojih listih izredno veliko mineralov, to je vse uporabno za prehrano. Določene rastline imajo bolj trde liste, določene pa so uporabne in listje od repe je absoultno zelo dobro. Listi, ki že rumenijo, so za odstranit, zeleni zdravi pa so primerni tudi za sočenje, smutije. Enako je z listi rdeče pese. Rdečo peso marsikdo uporablja predvsem za sočenje. V tem primeru naše gomolje zložimo v zabojčke, ki jih imamo čez poletje za rože, zasujemo z zemljo ali kakšnim substratom, tisto rahlo navlažimo, da pesa žene naprej, liste obiramo in sočimo.« Poslušalka Joža je dopolnila Perdihovo, da naj bi imelo listje rdeče pese kar štirikrat več vitaminov in mineralov kot sam gomolj, ker je na svetlem.

Korenje, ki smo ga sejali pozno spomladi in zgodaj poleti, pustimo čim dlje v zemlji

»Če smo imeli posevek korenja in rdeče pese zgodaj spomladi, sta ti dve rastlini dozoreli že v avgustu. Tisto je bilo treba pobrati in porabiti, sicer ob obilni vlagi koreni popokajo in začnejo propadati. Tisto, kar smo sejali konec pomladi, začetek poletja za jesensko-zimsko shranjevanje, pa pustimo čim dlje, ker zdaj v zemlji še debeli.«

Kaj sejati v oktobru?

»Motovilec in špinačo. Priporočam, da se ju kombinira, zmeša seme skupaj in sejemo ga v vrste. Špinača bo v tednu kalila in pokazala, kje je vrsta, da bomo vmes lahko obdelali, špinača bo naredila kot dežnik zavetje motovilcu, da bo lahko v hladnem in vlažnem kalil. Tisti, ki so sejali motovilec konec avgusta, so razočarani, ker ni prišlo nič ven, bilo je presuho, prevroče, niti zalivanje ni zaleglo. Tu je treba motovilcu pomagati in ta kombinacija špinače in motovilca je zelo uspešna. Špinačo jeseni poberemo, ta motovilec, ki ga zdaj sejemo, bomo jedli pozimi ali spomladi, špinačo pa bomo lahko pobrali že novembra.«

Špinača primerna tudi kot samostojni posevek

»Lahko se seje še rukola, ki bo prezimila in spomladi hitro odgnala. Nabrali jo bomo bistveno več kot tisto, ki smo sejali marca, saj gre pogosto zaradi visokih temperatur maja, junija v cvet. Špinačo lahko damo kot samostojni posevek in liste obiramo. V tem primeru jo bomo jeseni pobrali enkrat do dvakrat, čez zimo, če bo mila zima, še kdaj in spomladi vsaj še enkrat. Če pa jo sejemo marca, ob pretopli pomladi včasih nimamo niti enega pobiranja, ker nam gre v cvet. Teh rastlin ni treba zaščititi.«

Jeseni lahko sejemo še kitajsko listno zelenjavo

»Sejemo sorodnike kitajskega zelja, ki delajo samo rozete, pobiramo liste. Pri kitajskem zelju je enako kot pri (običajnem) zelju. Ker ima kompaktno glavo, kondenz med listi v minus temperaturah začne zmrzovati, celične stene popokajo, ker se naredijo kristali. Listna zelenjava je bistveno manj vlažna in liste lahko porabljamo čez celo zimo za solate, smutije, lahko pa jih kuhamo kot ohrovt, špinačo.«

Kako čim bolje prezimiti peteršilj

»Peteršilj preživi mejne temperature do – 5 stopinj. Problem so zelo globoke nizke temperature in obilica vlage. Če peteršilj presadimo v zaboje za čez zimo, je pomembno, da niso preveč zaliti in da so nekje v zavetju. Hladen rastlinjak je čisto primeren za shranjevanje, ampak čez zimo nam peteršilj ne bo rasel. Če je peteršilj naredil velike korene in ga imamo v zemlji od zgodaj spomladi, ga pustimo na vrtu, dokler se da, do prvih zmrzali. Prej ga ne skopavamo ven. Lahko pa peteršilj z debelejšimi koreninami enostavno izpulimo ven z malo več zemlje in podobno kot radič za siljenje, zvežemo par korenin skupaj, jih postavimo v neko vedro, kjer je čisto malo vode, to vedro prenašamo na svetlo in v malo toplejši prostor. Problem je razmerje toplote in svetlobe. V zimskem času je bistveno manj svetlobe, zato rastline tudi toplote ne smejo imeti preveč, da normalno funkcionirajo. Če je ravnovesje med svetlobo in toploto porušeno, pridejo uši.«

Shranjevanje čebule in česna za ozimnico

»Pri čebuli in česnu je zelo pomembno, da je shranjeno v prostoru z nizko zračno vlago. Zdaj je prišla vlaga, megle, iz zunanjih prostorov čebulo, česen umaknemo v suha skladišča, da ga nimamo več izpostavljenega zračni vlagi. Ravno to pospešuje propadanje česna in čebule. V shrambi imejmo čimbolj enakomerne temperature. Čebula lahko tudi zmrzne (prenese do -15 stopinj brez težav, enako česen), a takrat gomolje pustimo čisto pri miru. Z njimi delamo šele, ko so temperature nad ničlo in ne bo nobene škode.«

Slavi Košir in Fanči Perdih v studiu še v predcovidnih časih (brez stekla in brez mask)
Slavi Košir in Fanči Perdih v studiu še v predcovidnih časih (brez stekla in brez mask) © Matjaž Merljak

Gredice, ki jih ne bomo zasadili, zasujmo z nepredelanim kompostom

»Ena možnost je, da na gredicah, ki jih ne bomo zasejali, naredimo zeleno gnojenje za čez zimo, lahko pa do novembra damo čez vsaj kakšno zastirko. Priporočam, da rastline, ki bi šle na kompost, razprostremo, da se kar na gredicah že začne proces razgradnje. Na prazne gredice posujemo nepredelan kompost ali hlevski gnoj. Mikroorganizmi v tleh iz površja vlečejo vso organsko maso pod zemljo. Radiči in solate od spodaj postanejo pikasti, ker mikroorganizmi v tleh nimajo dela. Če damo med te rastline zastirko iz napol predelanega komposta, bomo preprečili, da bi te glivice šle iz tal na naše rastline, ampak se enostavno zasidrajo v tej zastirki, jo predelujejo in je opravljeno dvojno delo.«

Zdaj je čas, da pripravimo zemljo za jesenski česen in čebulček

»Sadimo ju, ko bo padla prva slana. Zdaj se bo zemlja navlažila, trenutno je še zelo lahka za obdelavo. Ko so optimalni pogoji, se pripravijo tla, naredijo grebeni. Za jesensko-zimsko sajenje vedno priporočam sajenje na grebene, ker s tem dosežemo, da bodo imele rastline na razpolago optimalno vlago. Po nekem obdobju, ko zemlja zmrzne, pride odjuga, zemlja je še zmrznjena, pride dež, voda na naših gredicah stoji in rastline v vodi začnejo propadati, tudi če so odporne na mraz. Ta hladna vlaga okrog ničle jim najbolj škodi. Če imate zimske posevke (špinača …), naredite vedno malo grebena, kot bi osuli krompir in na vrh tega grebena sejete, sadite česen, čebulček ali karkoli drugega.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...