Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
Zdravi plodovi paradižnika za naše zdravje... (foto: Couleur / Pixabay)
Zdravi plodovi paradižnika za naše zdravje... | (foto: Couleur / Pixabay)

Miša Pušenjak: Kaj se letos dogaja s paradižnikom?

17.08.2021, 08:15 Robert Božič

Spet smo sredi vremensko precej pestrega dogajanja, že konec tedna pa bomo priča novemu vročinskemu valu, ko naj bi se temperature spet povzpele čez 32 stopinj Celzija, kažejo izračuni vremenoslovcev. Vse to seveda s sabo nosi precej težav pri pridelavi zelenjave, zato pridejo prav nasveti, kako v takih razmerah poskrbeti za vrtove in se veseliti ob uspehu pridelave.

V jutranji svetovalnici smo prejšnjo sredo gostili Mišo Pušenjak, specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in se z njo posebej ustavili ob glavnih korakih pri oskrbi rastlin, ki nam jih prizadenejo neurja s točo.

Odločamo se glede na čas

Najtežja odločitev po neurju je, katere rastline bomo poskusili reševati oziroma, katere je smiselno reševati, je opozorila Pušenjakova. Pri tem so odločitve lahko zelo različne: »Imam izkušnjo, da je v juliju popolnoma potolčena paprika zelo dobro reagirala na pomoč, ponovno odgnala in jeseni dala pridelek. Zdaj v avgustu popolnoma prizadeto papriko pa je nesmiselno reševati, ampak je bolje da rastline odstranimo in posejemo ali posadimo druge, ki nam bodo jeseni dajale pridelek.«

Najprej alge, nekaj dni kasneje aminokisline

»Kar najprej po takih dogodkih svetujem je, da takoj ko lahko gremo na vrt, prizadete rastline poškropimo z izvlečki morskih alg. Še bolje je, če tako škropljenje izvedemo preventivno, že en dan prej pred napovedanimi neurji z biostimulatorji. Izvlečki iz morskih alg delujejo sušijo rane, delujejo na koreninski sistem, pospešijo nov nastavek cvetov, in so po mojem prepričanju takoj po toči boljši, kot pripravki, ki vsebujejo aminokisline,« pojasnjuje Miša Pušenjak.

»Aminokislinske pripravke pa uporabimo 3 ali 4 dni kasneje, ko so rane zaceljene, zato da se bo rastlina začela čim prej obraščati. In šele takrat dodamo tudi pripravke, ki preprečujejo bolezni, na vrtu so to pripravki iz rmana ali žajblja, tudi timijana in čebulnih listov,« še dodaja Miša Pušenjak in hkrati odsvetuje uporabo bakrovih pripravkov, ker ti upočasnjujejo rast.

Obstaja več vrst paradižnika. Nekatere so bolj druge manj odporne na vremenski stres...
Obstaja več vrst paradižnika. Nekatere so bolj druge manj odporne na vremenski stres... © Couleur / Pixabay

Trdi plodovi paradižnika, ki se ne zmehčajo

Eden od pojavov, ki skrbijo vrtičkarje je, zakaj letos ostaja paradižnik na vrhu rumeno zelen in trd, spodnji del plodov pa je normalno obarvan, ter mehkejši. Kaj gre narobe, se sprašujejo pridelovalci?

Miša Pušenjak odgovarja: »Osnovni vzrok je pomanjkanje kalija, in to v plodovih. Do tega pride v sklopu okoliščin. Ljudje paradižnik načeloma preveč gnojijo, oziroma celotni naši vrtovi so pregnojeni, in je pomanjkanje kalija povezano tudi s preveč dušika in fosforja v tleh. Vse skupaj pa sproži vročina, oziroma visoke temperature, ki smo jim letos izpostavljeni, k temu pa je pripomogel tudi mrzel maj, ki je rastlinam onemogočil dobro razvitost koreninskega sistema in zdaj take rastline še težje črpajo hranila iz tal... V tem primeru za reševanje situacije pridejo v poštev samo kalijeva listna gnojila.«

Rešitev je manj gnojenja in dodajanje kalijevega sulfata

Miša Pušenjak svetuje, da drugo leto na takih vrtovih vsaj za tretjino zmanjšamo gnojenje s hlevskim gnojem oziroma kompostom, in dodajo 20 dkg na 10 kvadratnih metrov vrta kalijevega sulfata. »Nikar ne uporabljajte kalijeve soli, ampak le kalijev sulfat, 20 dkg na 10 kvadratnih metrov, še bolje pa je, če se naredi analizo zemlje in se potrebno količino kalijevega sulfata določi na podlagi rezultatov le te!«

Jutri dnevi paradižnika v Mariboru

Kljub vsem nevšečnostim, ki jih prinaša pandemija novega koronavirusa, so se na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor v sodelovanju z Združenjem pridelovalcev vrtnin Maribor odločili, da jutri, v sredo 18. avgusta, na Mariborski tržnici pripravijo Dneve paradižnika.

Slišali boste predavanja:

  • Izzivi v pridelavi paradižnika in drugih plodovk v letu 2021.
  • Zakaj bi uživali paradižnik, sonce v plodovih paradižnika za naše zdravje.
  • Paradižnik je najboljši svež, a lahko ga shranimo tudi za zimo – kako?

Jutri med 8.30 in 12.00 lahko na Mariborsko tržnico prinesete tudi vzorce rastlin, s katerimi imate težave in boste dobili nasvet, kako ravnati, veselijo pa se tudi obiska otrok iz bližnjih vrtcev.


Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Kmetijstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...