Kdo je dober voditelj in državnik?

Novice | 21.08.2021, 13:30 s. Meta Potočnik

Junija je minilo sto let od rojstva dr. Milana Komarja, ključnega misleca moderne slovenske realistične filozofije in pomembnega člana slovenske politične emigracije v Argentini. Žal je v Sloveniji še premalo poznan in cenjen, zato je ob priložnosti »Simpozija treh Slovenij o totalitarizmih« izšla njegova knjiga filozofskih predavanj o treh velikih sistemih nasilja. Predavatelji so njegovo misel in dela ovrednotili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Uvodni nagovor je imela ministrica za zemejce po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je izrazila začudenje, da je Milan Komar še vedno nekako zamolčan v slovenskem prostoru: »Misli in premišljevanja dr. Milana Komarja, čeprava pisana pred desetletji, so danes še kako aktualna. Zdi se, da so še bolj aktualna kakor takrat, ko so nastajala, saj jih za razumevanje današnjega časa, ter za premislek o našem odzivu na to, kar se dogaja okolin nas, še bolj potrebujemo. Prav zato ostaja v zraku nekakšno začudenje, ki ne more prav doumeti, zakaj ta veliki mož v slovenskem prostoru ni dobil tistega mesta, ki mu pripada.«

Komarjev tesni prijatelj, akademik in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pisatelj Zorko Simčič je izpostavil Komarjev preroški dar: »Komar je bil mislec, a tudi prerok v dvojnem smislu. Prvič kot človek, ki v božjem imenu razlaga ljudem, kaj je božja volja in želja, a istočasno je prerok. In kot tak je imel dostikrat težave, tudi na univerzi, kjer je poučeval. Spomnim se, kako se je nekoč strahotno sprl s samim kardinalom.«

Ko govorimo o totalitarizmih, ne moremo mimo lika pravega voditelja oz. državnika, o čemer je Milan Komar veliko razmišljal. Njegov citat je v svojem predavanju navedla publicistka Erika Jazbar:«Voditelje je tisti, ki stopa pred ljudstvo in mu kaže pot, in ne tisti, ki caplja za zapeljano množico in se ji dobrika. Voditelj mora biti kakor oče ali gospodar. Kakor ni veliko vreden oče, ki si ne upa otrokom ničesar reči, ko hodijo po napačni poti, tako ni veliko vreden tisti voditelj, ki si ne upa povedati ljudem v obraz, kaj je resnica in kaj je laž.«

Simpozij, ki poteka tik pred ponedeljkovim evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarizmov, je namenjen premisleku o izkušnji totalitarnega nasilja na eni strani, na drugi strani pa refleksiji nepredelanih, neozaveščenih, neobžalovanih in zato nepremaganih prvin totalitarne zapuščine, ki smo je Slovenci deležni tako v zamejstvu in po svetu kakor v državi Sloveniji.