Janša: Afganistan v rokah Talibanov - simbol konca neke dobe

Svet | 16.08.2021, 15:45 Marcel Krek Slovenska tiskovna agencija

V afganistanski prestolnici Kabul sta po prihodu in zmagi talibanov ter begu predsednika Aschrafa Ganija, ki je že priznal zmago talibanov, zavladala panika. Več tisoč ljudi je preplavilo tamkajšnje letališče v obupnem poizkusu, da bi zapustili državo, kar je povzročilo kaos, nekaj ljudi naj bi v prerivanju celo izgubilo življenje. Američani, ki so vmes dokončali evakuacijo veleposlaništva, skušajo zavarovati letališče.

Afganistan je, tako kot so se stvari razpletle, nov dokaz, da se demokracijo, človekovih pravic in tako naprej ne da presajati. To mora dozoreti. dr. Ernest Petrič (o ameriški 20-letni invaziji na Afganistan)

Včerajšnja predaja afganistanskih vladnih sil je bila osupljivo hitra. Prestolnico so predali brez odpora, kar je med prebivalci mesta povzročilo paniko in strah pred maščevanjem talibanov, čeprav so ti večkrat zatrdili, da namenov po maščevanju nimajo ter da želijo prebivalcem Afganistana omogočiti lepšo prihodnost in mir. Medtem ko talibani v mednarodni javnosti poskušajo pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki zbujajo skrb.

V mestu Balh denimo naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, nek moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo, poroča BBC. Ob tem prihajajo tudi poročila o maščevalnih pohodih nad tistimi, ki naj bi bili povezani z afganistansko vlado ali tujimi silami, ali pa tistimi, ki se nočejo povsem pokoriti novi oblasti.

V Kabulu na ulicah tako že patruljirajo talibani, vzpostavili so tudi nadzorne točke. Po mestu se vozijo v policijskih in vojaških vozilih. Soustanovitelj talibanov Abdul Gani Baradar je ob tem na družbenih omrežjih pozval vse borce, naj ostanejo disciplinirani.

Pridružujem se soglasni zaskrbljenosti zaradi novic, ki prihajajo iz Afganistana in vas vabim, da skupaj z mano molite k Bogu miru, da bi se utišal hrup orožja in da bi se rešitve našle za mizo dialoga. Le tako se bo lahko trpinčeno prebivalstvo te države - moški, ženske, starejši in otroci - vrnilo na svoje domove ter živelo v miru in varnosti ob popolnem medsebojnem spoštovanju. Papež Frančišek

Medtem, ko še naprej ostaja več neznank glede nadaljnjega družbeno-političnega življenja v Afganistanu, je še vedno živ spomin na vlado talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili skrajno strogo različico šeriatskega prava. Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko.

Številni analitiki tudi tokrat pričakujejo podobno državo. Združene države Amerike so v izjavi, ki se ji je pridružilo še 65 držav, tudi Slovenija, pozvale talibane, naj ljudem dovolijo, da zapustijo Afganistan, če to želijo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je talibane pozval k zadržanosti in spoštovanju pravic zlasti žensk in deklic.

Afganistanska kriza je vnovič z domov pregnala na stotine tisočev ljudi. Tiskovna predstavnica Agencije Združenih narodov za begunce Shabia Mantoo je izpostavila, da 80 odstotkov beguncev predstavljajo ženske, otroci in dojenčki. Dodala je, da gre za težko situacijo in da je zato zelo pomembno, da ji namenjamo veliko pozornosti. Ti ljudje namreč potrebujejo podporo.

"Razmere so zelo nestanovitne in hitro spreminjajoče. Še naprej bomo sprožali alarme in poročali, saj ženske in otroci najhujue plačujejo za dogajanje na terenu," je podčrtala Shabia Mantoo. Situacije v Afganistanu se je ob včerajšnji molitvi spomnil tudi papež Frančišek, ki je dejal da se pridružuje soglasni zaskrbljenosti zaradi novic, ki prihajajo iz Afganistana in nas vabi, da skupaj z njim molimo k Bogu miru, da bi se utišal hrup orožja in da bi se rešitve našle za mizo dialoga. Le tako se bo lahko trpinčeno prebivalstvo te države - moški, ženske, starejši in otroci - vrnilo na svoje domove ter živelo v miru in varnosti ob popolnem medsebojnem spoštovanju.

Evropske države skušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane in tudi tiste Afganistance, ki so jim pomagali med njihovim delovanjem v tej državi. Nemčija je danes v Kabul poslala novo letalo, podobno Francija, ki je že zaprla svoje veleposlaništvo v Kabulu, Velika Britanija pa upa, da bo lahko na dan evakuirala od 1200 do 1500 ljudi. Danes se bo v New Yorku zaradi položaja v Afganistanu sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Jutri pa še zunajni ministri držav članic Evropske unije.

Spričo hitre vrnitve talibanov po odhodu tujih vojakov iz Afganistana je ameriški demokratski predsednik Joe Biden doma deležen ostrih kritik zaradi umika ameriške vojske, ki naj bi bil slabo voden. Bidenova administracija sebi v bran izpostavlja, da je lanski dogovor o umiku ZDA delo predhodne vlade pod vodstvom republikanca Donalda Trumpa.

Po dveh desetletjih v Afganistanu se tako končuje najdaljša ameriška vojna z omajano podobo ZDA. Po nedeljskem bliskovitem padcu vlade v Kabulu bo 20. obletnica terorističnih napadov 11. septembra, ki je bila povod za ameriško posredovanje v Afganistanu, minila s talibani znova na čelu države, čeprav je posredovanje ZDA stalo skoraj 2500 življenj in več kot dva tisoč milijard dolarjev.

Kako pa pri vsem tem postopata Rusija in Kitajska? Ruski veleposlanik v Afganistanu Dmitrij Žirnov se bo jutri sestal s talibani, Rusija pa se bo o priznanju njihove vlade odločila na podlagi njihovega ravnanja, je danes sporočila Moskva. Njen veleposlanik v Kabulu  je medijem povedal, da so talibani že vzpostavili "javni red", varujejo rusko veleposlaništvo, šole za dekleta pa ostajajo odprte.

Kitajska je pripravljena na prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom in pozdravlja možnost za poglobitev vezi s to državo, je po vrnitvi talibanov na oblast v Kabulu danes sporočila tiskovna predstavnica vlade v Pekingu. Pozvala je talibane, naj zagotovijo "gladek prenos" oblasti in držijo obljubo, da se bodo pogajali o vzpostavitvi "odprte in vključujoče islamske vlade" ter zagotovili varnost Afganistancev in tujih državljanov.

Kitajska si z Afganistanom deli približno 76 kilometrov meje. Peking se je dolgo bal, da bi lahko postal strateška točka za muslimansko manjšino Ujgurov v pokrajini Xinjiang, kamor bi lahko preko afganistansko-kitajske meje pritekalo orožje in skrajneži. A minuli mesec se je v Tianjinu s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem sestala visoka delegacija talibanov in obljubila, da Afganistan ne bo postal baza za teroriste. V zameno je Kitajska obljubila gospodarsko podporo in vlaganje v obnovo države.

Dva slovenska državljana naj bi se po neuradnih informacijah zunanjega ministrstva ponoči vkrcala na letalo v Kabulu, ki je vzletelo proti Katarju. Medtem naj bi po navedbah ministrstva v Afganistanu ostal še en slovenski državljan. Informacij o njihovi identiteti in zakaj so bili v času nemirov v Afganistanu, minister za obrambo Matej Tonin ni želel razkriti.

"Trenutno nam je glavna prioriteta, da poskrbimo za svoje lastne državljane," je poudaril Tonin. Pa pomočniki slovenskih vojakov? Kot je dodal Tonin, je Slovenska vojska v Afganistanu sodelovala z italijansko, zato so prevajalce in drugo osebje najemali preko Italije. Afganistanski sodelavci slovenske vojske so že imeli možnost, da se skupaj s svojimi družinami umaknejo na varno skupaj z italijansko vojsko, kar da je velika večina izkoristila.

Po Toninovih besedah so nekateri medtem upali na izboljšanje položaja in te možnosti niso izkoristili, zato so trenutno še v Afganistanu. Obrnili so se na Slovenijo, ki v zadnjih dnevih intenzivno ureja logistične podrobnosti, da bi jim omogočila varen umik iz države, medtem ko se stvari iz ure v uro spreminjajo. "Takoj ko bo primerno časovno okno in ko bomo imeli primerne logistične zmogljivosti, bomo tudi naredili premik najprej v eno drugih varnih držav, potem pa tudi naprej v Slovenijo," je še dejal Tonin.

Kot je dodal Tonin bomo v Sloveniji izpeljali vse potrebne procese v zvezi z azilom in ostalimi stvarmi, takoj ko bo mogoče. Natančnih informacij o slovenskih sodelavcih v Afganistanu zaradi varnostnih razlogov sicer ni želel razkriti njihovo natančno število, ki naj sicer ne bi bilo višje od 20. O situaciji v Afganistanu sta se danes po telefonu pogovarjala tudi slovenski premier Janez Janša in hrvaški Andrej Plenković.

Nad dogajanjem v Afganistanu je globoko zaskrbljen tudi nekdanji slovenski diplomat dr. Ernest Petrič. Po njegovih besedah je nastala situacija v Afganistanu težak problem. Najprej za tiste ljudi, ki tam živijo. »Ne bi hotel biti Afganistanec v Kabulu, pa tudi kje drugje ne,« je poudaril. »Mogoče še ne takoj, toda čez leto, tri štiri, bomo brali »zanimive« številke, grozljive številke, o tem koliko ljudi je za ta kaos, do katerega je prišlo, plačalo z življenjem,« dodaja. Petrič se ob tem zaskrbljeno sprašuje, koliko otrok bo posledično osirotelo, koliko ljudem se bodo zgodile strahotne krivice in maščevanja, koliko žensk bo posiljenih ter koliko podobnim grozotam še bomo priče.

»To kar se tam te dni dogaja je huda stvar najprej iz tega vidika, kot drugo pa je Afganistan, tako kot so se stvari razpletle, nov dokaz, da se demokracijo, človekovih pravic in tako naprej ne da presajati. To mora dozoreti,« pa Ameriško očitno neuspešno 20-letno invazijo te centralnoazijske države pod Hindokušem komentira Petrič.