Blaž LesnikBlaž Lesnik
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Marjeta Krejči Hrastar (foto: NL)
Marjeta Krejči Hrastar | (foto: NL)

Marjeta Krejči Hrastar: Preko kože lahko pomirimo nižje strukture možganov.

Via positiva | 22.07.2021, 17:45 Nataša Ličen

Zadnjih deset let je specializacija možganske telovadbe in taktilne integracije njeno veselje in žar. Fizioterapevtka je že osemintrideset let, svoje delo je začela v Kliničnem centru, tudi na intenzivnih oddelkih. Je začetnica pri vpeljevanju laserja v fizioterapijo. Ključna doba je od nič do tri, pravi, ko mora imeti otrok dovolj dotikov, čutiti mora težo svojega telesa in trenirati svoje ravnotežje.

Primarni gibi ne vplivajo le na gibanje, vendar vplivajo tudi na naše vedenje in na naš kognitivni razvoj.

»Iskala sem, kako lahko pomagam še na drugačen način. Tako sem začela iskati in prišla do Taktilne integracije. Kaj je to? Koža je iz iste zasnove kot možgani in živci, preko kože lahko pomirimo nižje strukture možganov. Telesu damo na nezavedni ravni varnost. Kot zdravstveni delavec sem to razumela

Nujnost plazenja in občutkov teže lastnega telasa, vzpenjanje in ostali gibi so za otroka nujni, tudi za razvoj ostalih spretnosti, ne samo gibalnih.
Nujnost plazenja in občutkov teže lastnega telasa, vzpenjanje in ostali gibi so za otroka nujni, tudi za razvoj ostalih spretnosti, ne samo gibalnih. © PixaBay

»Stvari sem vzela resno in začela delati telovadne vaje za možgane ter opazila že po prvem tečaju neverjetne spremembe. Najočitnejša je bila ta, da me hrup, ki ga včasih nisem prenesla, ni motil več toliko. Lažje sem se zbrala. Dobila sem nov veter v jadra. Druga sprememba je bila, da me po tečaju ni bilo več strah voziti v tunelu ob tovornjaku. Vedno me zdaj ob tem preplavi neka radost, ko lahko prehitim tovornjak v predoru.«

»Vaj je šestindvajset in so videti tako preproste, da si marsikdo misli, kaj je to, bom že naredil. Vse te vaje konkretno vplivajo na možgane, ker je vse naše telo povezano z njimi.«

Pomembno je biti dovolj časa na svetlobi.

Zakaj še vedno tolikšno nezaupanja in previdnosti pri tovrstnih praksah?
»Tudi laser je ena takšnih stvari. Spoznala sem ga konec osemdesetih let, ko so ga prinesli v naš prostor, kjer smo se na Travmatološki kliniki zbirali fizioterapevti, in rekli, preizkusite, v svetu je bilo to znano že dve desetletji. Toda, tega se nihče ni lotil. Mene pa je zanimalo, kako lahko svetloba vpliva na naše telo? Ker sem se takrat ravno vrnila s porodniške, mi žilica ni dala in sem iskala predavatelja, ki bi mi stvari razložil, to je inženir Jože Žakelj. Zdelo se mi je neverjetno, kako laserska svetloba vpliva na naše celice, ker ko se celica deli, pri tem odda foton, laserska svetloba je podobna temu fotonu. Mi tako v tkivo dovedemo dodatno količino energije, da se lažje, hitreje obnovi, pospešimo regeneracijo

Ritem je v meni, moja mama je bila pevka. Na večer, ko je umrla, sem slučajno tisti večer zaspala z uspavanko, ki mi jo je pela. Mi jo je prišla zapet? Mislim, da ja.

»Laser smo začeli uporabljati potem pri zdravljenju, ne samo pri koži, ampak tudi kot pomoč pri drugih gibalnih stvareh, sem začetnik vpeljevanja laserja v slovenski fizioterapiji. Pomembno je, da smo dovolj na svetlobi. Sonca se preveč bojimo, seveda je lahko nevarno med 11-to in 15-to uro, posebej za majhne in starejše. V ostalih delih dneva pa se mu jaz ne izogibam«, je v pogovoru dejala Marjeta.

Uspel ji je tudi Camino.
Uspel ji je tudi Camino. © osebni arhiv

Otrok ne shodi, ker vidi zgled pri starših. Gibalni načrt je v njem.

»Otrok ima od spočetja do drugega leta starosti načrt gibanja. Otrok ne shodi, ker bi ga naučila starša in se ne plazi ker bi mu to pokazala teta. To naredi sam iz sebe, primarni gibi gredo po točno določeni hierarhiji. Kot fizioterapevtki se mi je bilo to fascinantno učiti. Primarni gibi ne vplivajo le na gibe, vendar vplivajo tudi na naše vedenje in na naš kognitivni razvoj. Generacijsko smo zelo oddaljeni od prvobitnosti, in posledice tega se kažejo. Smo že četrta ali peta generacija, ki živi v mestu. Česar ne uporabljamo, zamre. Če določenih izkušenj otrok v ključni fazi ne dobi, tega pozneje enostavno ne zna.»


O plesu, pesmi, ritmu, tudi prehojenem Caminu, ter o dolgoletnem sodelovanju v zakonski skupini Pot z Vitalom Vidrom, kjer imata z možem dobre prijatelje, molitveno zaledje in prostor, kjer sta lahko to, kar sta, pa prisluhnite v pogovoru.

Via positiva
Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...