Štuhec: Janša ve, da bruseljski politiki niso nadljudje

Spoznanje več | 07.07.2021, 05:00 Rok Mihevc

V oddaji "Spoznanje več predsodek manj" je bil naš gost duhovnik, filozof in publicist prof. dr. Ivan Štuhec. V pogovoru smo analizirali dogodke, ki zaznamujejo družbeno življenje pri nas, začeli smo z državno proslavo ob 30. letnici samostojnosti. Kako jo naš gost ocenjuje? Vprašali smo ga tudi, kako ocenjuje začetek slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije.

O odsotnosti državotvorne misli

Poskusi diskreditiranja vlade v času predsedovanja Evropski uniji kažejo na popolno odsotnost državotvorne misli v tistih delih javnih delavcev, ki bi morali najbolj skrbeti za to. To pa so novinarji in mediji, je bil uvodoma jasen Štuhec. »In tudi akademska sfera je dodala svoj piskrček k temu. Če gledamo notranjepolitično sitaucijo, se nam zdi to stalna slovenska folklora, ko pa gre za vprašanje prisotnosti slovenske države v evropskem kontekstu ali svetovnem parketu, bi moralo za tako državo kot je Slovenija, veljati nekaj podobnega, kot to velja za druge države, npr. ZDA ali Rusijo. Da je zunanja politika bolj ali manj konstantna zgodba, ne glede na to, kdo je na oblasti.«

Prisluhnite celotnemu posnetku oddaje "spoznanje več, predsodek manj"

Nerazumevanje situacije je teren za izvažanje slovenske politične scene na evropski parket

V Sloveniji še nismo prišli tako daleč, da bi se zavedali, kako pomembno je, da na svetovnem parketu nastopamo veliko bolj enoglasno in ne tako razglašeno kot nastopamo vedno znova. Ob tem je Štuhec spomnil tudi na zgodovino, ko smo bili razdeljeni že v času Slomška, ko je bila liberalna linija še v povojih. »Tisto, kar se mi zdi tragično je to, da postavljamo ideološke interese pred državo. To lahko razumemo, glede na to, da enim začetek samostojne države ni bila intimna opcija in tudi ne referenčna točka, kjer bi našli skupni imenovalec vsi, levi in desni. Če bi to bil naš skupni imenovalec, bi se to moralo odražati tudi v zunanji politiki. Na žalost temu ni tako in od tod tudi tako različno razumevanje vloge medijev, pravosodja in vseh težav, ki jih imajo tranzicijske države. Na žalost sedanja politična garnitura z zahodnega dela pljuč ne razume te situacije. Nerazumevanje tega je krasen teren tudi za izvažanje slovenske politične scene na evropski parket.«

Imamo izkušnje z birokrati, ki so bili daleč proč od naše domovine, ki imajo sicer vso pravico imeti svoja stališča in mnenje, to pa ne pomeni, da jih mora lokalni politik jemati kot suho zlato.

"Janša se ne misli niti približno klanjati bruseljskim birokratom"

Za nami je začetek slovenskega predsedovanja, o tem je bilo že prelitega veliko črnila. Ob tem je Štuhec opozoril na nediplomatsko potezo Von der Leyenove, »ki desno sredinski vladi v obraz citira predsednika Kučana izpred 30 let.« Da to naredi predstavnica politične skupine iz EPP-ja, po njegovem mnenju govori o tem, da delajo na tem, da se bo ta druščina razklala in da ne bo nikoli več tako močna kot je bila v Evropi. Veseli pa ga suverena drža predsednika vlade. »Pokazal je, da se ne misli niti približno klanjati bruseljskim birokratom in visoki politiki. Mislim, da se je Janša iz prvega predsedovanja naučil, da bruseljski politiki niso nadljudje, ki bi jim bilo potrebno v vseh smereh slediti. Imamo izkušnje z birokrati, ki so bili daleč proč od naše domovine, ki imajo sicer vso pravico imeti svoja stališča in mnenje, to pa ne pomeni, da jih mora lokalni politik jemati kot suho zlato.«

Ti zahodno evropski politiki blagostanja nam ne bodo solili pameti kaj so demokracija, pravosodje in mediji. Naj izvolijo pomesti pred svojim pragom. Lahko smo njihovi učitelji, ne pa učenci.

Na kateri ideologiji danes gradi leva scena?

Celotna levo liberalna politična scena v Evropi in Ameriki je izgubila polje, na katerem je praktično celo zgodovino gradila svojo identiteto. To je bil v prvi vrsti konflikt med delom in kapitalom, ki danes v tej obliki ni več aktualen, je v oddaji povedal Štuhec. »Ta ideologija nima več moči in sile, ki jo je imela v času industrijske dobe in revolucije. Zato je nastala ideološka praznina. Za razliko od njih je krščansko demokratična politična srenja vedno imela nek svoj stabilen vrednostni in posledično ideološki kontekst na katerega se je naslanjala. Ni ga izgubila, še vedno ga ima in ne potrebuje nove ideologije, medtem ko liberalno socialistični del zdaj sledi nekim novim ideološkim trendom, ki so povezani predvsem z vprašanjem družina in spola – LGBTQ. To je sedaj zapolnilo to ideološko praznino in ta veter poganja zdaj levo liberalne stranke.«

So pa tudi krščansko demokratske stranke v tem zadnjem zgodovinskem obdobju ugotovile, da je potrebno integrirati in prevzemati določene ideje od svojega političnega nasprotnika, je opozoril sogovornik. »In očitno so se te metode tako navadili, da so zdaj tudi v tem primeru skušali približati tej novi ideološki struji, da bi vsaj do neke mere to volilno telo volilo njih. Ampak tu se mi zdi, da se evropske ljudske stranke gibljejo na zelo spolzkem terenu.«

Nekdanje komunistične države so le pridobile na samozavesti

Evropa se je zaradi vsega nerazumevanja razdelila na dva bloka. Pol Evrope se je postavilo na madžarsko stran, druga polovica je zgrožena, češ da gre za omejevanje človekovih pravic. Ali lahko ta spor pripelje do razpada unije? Štuhec upa da ne, boji pa se, da ja. »Vprašanje je, kako daleč bodo politiki stvari peljali. Prej smo imeli tri velike protagonistve – Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, zdaj sta ostala samo dva. V določenih glavah evropske politike je, da kar obe rečeta, da bi temu morale slediti tudi ostale članice, posebej taki majhni mižeki kot smo mi. Tu se kar pozabi na manjšinske pravice. In to so dvojna merila, kot pravi tudi Janša. Eno manjšino bi zaščitili z vsemi sredstvi, male države pa bi morale slediti velikim.« Veseli pa ga, da so nekdanje komunistične države pridobile na samozavesti, zahvaljujoč Orbanu. »Lahko, da ta kje pretirava in ima rahle avtokratske nastavke, pomembno je, da je na tej strani politik, ki upa povedati in nasprotovati. In upa vrednostno stvari postaviti na drugačne temelje.«

Več pa v posnetku oddaje.