Pogrešali so dodane vrednosti pouka - duhovna srečanja, teren, izmenjave …

Slovenija | 13.07.2021, 14:47 Rok Mihevc

Splošno maturo je letos uspešno upravilo nekaj več kot 97 odstotkov dijakov, kar je za tri odstotke več kot lani. Vse točke je na maturi zbralo petnajst maturanov, na mednarodni nivoju pa deset slovenskih dijakov.

Kako so se odrezali maturantje na katoliških gimnazijah? Na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in na Gimnaziji Želimlje so jo naredili vsi, uspeh je bil stoodstoten, na Škofijski gimnaziji v Vipavi ni bil uspešen le en dijak, enako je na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Pogovarjali smo se z ravnateljem slednje, Samom Repoluskom.

Kako uspešna je bila vaša šola na letošnji maturi?

Letos je bilo zelo dobro leto s stališča deleža uspešnih kandidatov, tako, da smo s tem zelo zadovoljni. Še posebej, ker na začetku gledamo generacije, ki se vpisujejo k nam in na koncu tisto dodano vrednost, ki jo uspemo s temi mladimi v teh štirih letih skupaj zgraditi. Imeli smo tudi zlate maturante, uspešnost je bila skoraj 99 odstotna, le ena kandidatka pri enem predmetu ni uspela, pa še tukaj iščemo možnost ugovora. Smo ugotovili, da je kar nekaj mladih, ki se vpisujejo v študije, kjer ni omejitev, zato se niso odločali za izbiro višjih ravni na maturi, so pa bili potencialni kandidati.

Torej bi lahko rekli, da le ni bilo tako slabo, kot so zaradi šolanja na daljavo napovedovali nekateri?

Sama matura je bila, sploh s stališča teh eksternih delov, popolnoma objektivna, primerljiva s prejšnjimi leti. Še posebej je pomagala tistim kandidatom, ki so bili učno šibkejši, prav nič pa ni pomagala tistim, ki so bili učno dobri, ki se vpisujejo na zahtevnejše študije in so se morali ravno tako potruditi kot pretekla leta in jim ni bilo prav nič podarjeno.

Kakšne vzporednice lahko potegnete, če primerjate »normalno« šolsko leto s »kovid« letom?

S stališča organizacije smo ravnatelji vseh katoliških gimnazij ugotovili, da smo pouk zelo dobro zastavili. Pouk je bil s stališča povratnih informacij staršev in dijakov dobro zastavljen. Seveda drugo vprašanje pa je, koliko je pouk na daljavo pustil določene posledice na dijake in kakšne primankljaje smo tu vsi skupaj doživljali predvsem na ravni medosebnih odnosov. Določene težave so bile predvsem pri dijakih, ki imajo težave pri samoregulaciji učenja. Torej, tisti dobri, ki so se prilagodili, so pri tem pouku odnesli podobno ali celo bolje kot pri običajnem pouku, nekaterim pa je to povzročalo kar velike težave. V letošnjem letu je bilo predvsem na psihološki ravni, pri pripravljenosti, samozavesti in volji do učenja, potrebnih kar nekaj zunanjih spodbud, tako staršev, ki so letos opravili pomembno vlogo, kot učiteljev, ki so v primerjavi s preteklimi leti še dodatno garali.

Kaj pričakujete jeseni? Bi zdržali še eno leto šolanja od doma?

Mi bi seveda zdržali še eno letos, s stališča organizacije, se pa bojim, da bi bil primankljaj za dijake dolgoročen. Še posebej ta dodana vrednost, ker se je marsikje pouk zdreduciral predvsem na poučevanje. Vse te dodane vrednosti, ki naj bi jih prineslo izobraževanje, od duhovnih srečanj, do pouka na terenu, mednarodnih izmenjav, to je izjemno trpelo v tem obdobju. Moram pa povedati, da smo zelo veseli, ker smo v preteklem letu izpeljali tako izlet, kot ples, tu smo bili celo prvi. A to je le ena izmed množice šol, v večini so bili dijaki za to prikrajšani.

Kako pa so se dijaki odzvali v boju z epidemijo, tudi npr. s samotestiranjem?

Moram pohvaliti tako dijake kot starše s stališča upoštevanja ukrepov. Kot ravnatelj sem bil strog in dosleden pri upoštevanju pravil. Je bilo seveda različnih mnenj, nekateri starši so bili zadržani ali do nošenja mask ali do cepljenja. Tu smo imeli pogovore, je pa res, da sem staršem povedal, da četudi sem sam drugačnega mnenja, je podobno kot pri prometnih predpisih. Nekje je omejitev in se z njo ne strinjam, kar pa še ne pomeni, da jo bom kršil.