Kardinal Jakob Missia | (foto: dlib.si)
Spominjamo se, 30. junij
Spominjamo se Tone Gorjup
30. junija 1839 se je v Moti pri Križevcih rodil goriški nadškof kardinal Jakob Míssia. Bil je dvorni kaplan, tajnik več škofov in stolni kanonik v Gradcu.
Tam je bil leta 1884 posvečen v škofa, zatem pa je prevzel vodenje ljubljanske škofije. Trinajst let pozneje ga je papež Leon XIII. imenoval za goriškega nadškofa, 18. junija 1899 pa povzdignil v kardinala. Tako je postal prvi Slovenec s tem naslovom. Umrl je za posledicami srčne kapi 24. marca 1902 v Gorici; na lastno željo so ga pokopali na Sveti Gori. Njegovo življenjsko geslo je bilo s krščanskimi načeli prepojiti narodno življenje. Kardinal Franc Rode je pred leti o kardinalu Mssiji povedal:
„ Jakob Míssia, eden najvplivnejših škofov v avstrijski monarhiji, je leta 1892 sklical prvi slovenski katoliški shod, z odličnim kulturnim in socialnim programom, kot odgovor na tedanje potrebe slovenskega človeka. Za izvedbo programa je vzgojil vrsto sposobnih in zavzetih delavcev kot so Janez Evangelist Krek, Andrej Kalan in drugi. Aleš Ušeničnik je o njem lepo zapisal: V javnosti knez, v cerkvi škof, med ljudstvom oče, med duhovniki prijatelj!“
Na današnji dan leta 1702 se je v Ljubljani rodil misijonar Siegfried Kapus. Kot misijonar je 22 let deloval v Kairu, nekaj časa pa tudi v Etiopiji.
30. junija 1889 so v Ljubljaniodkrili spomenik Valentinu Vodniku. Bronasta soha je delo kiparja Alojza Gangla, postavili pa so ga pred licej, ki so ga po potresu podrli.
Konec junija oziroma v začetku julija 1952 je Teološka fakulteta izgubila status državne ustanove. Že pred tem je bila izključena iz Univerze v Ljubljani. Odlok, ki govori o tem, nosi datum 31. junij 1952, čeprav ima mesec junij samo trideset dni. Po tem datumu je fakulteta delovala kot izključno cerkvena ustanova v povezavi s papeško Kongregacijo za katoliško vzgojo. Leta 1991 je Teološka fakulteta znova dobila status državne ustanove, naslednje leto pa znova postala del Univerze.
30. junija Leta 1971 je v Ljubljani umrl pravnik Léonid Pítamic. V delu Država je razvil normativno teorijo države, ki v naši pravni stroki še ni bila presežena.
