Alojz Srebotnjak | (foto: Fotografija plošče iz leta 1982)
Spominjamo se, 27. junij
Spominjamo se | Tone Gorjup
27. junija 1883 se je v Gružu rodil oficir Alfred Lavrič. Po razpadu Avstro-Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem in postal poveljnik na Koroškem.
Za zasluge na tem bojišču je bil imenovan za majorja. O bojih za Severno mejo je napisal spomine.
Na današnji dan 1931 se je v Postojni rodil skladatelj Alojzij Srebotnják. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz kompozicije; izpopolnjeval se je v Rimu, Sieni, Londonu in Parizu. Med letoma 1970 in 2001 je poučeval kompozicijo v Ljubljani. Kot skladatelj je zapustil bogat opus vseh glasbenih zvrsti. Pri vokalnih delih je rad segal po besedilih Kosovela. Znane so tudi skladbe z ljudskim melosom: Kraška suita, Slovenica, Balade, Rapsodica, Slovenski ljudski plesi. Med velikimi koncertnimi deli pa sta na prvem mestu Koncert za harfo in Violinski koncert. Alojz Srebotnajk je v oddaji Naš gost o svojih prvih stikih z glasbo povedal: „Jaz sem preživljal svojo mladost doma, v Postojni. Bil sem bolehen in tako se nisem ukvarjal z nobenim športom. V starem delu mesta sem imel prijatelje. Zbirali smo se v delavnici hudomušnega krojača, ki je kot amater igral vijolino. To so bile moje prve glasbene ure. Nekaj teh mojih vtisov sem potem tudi uporabil in prenesel v glasbo. Tako je nastala klavirska zbirka Godec.“
27. junija leta 1974 je v Veržéju umrl arhitekt in misijonar na Kitajskem Jožef Kérec. oblasti so ga leta 1952 po dveh letih zasliševanja in zaporov izgnale iz države.
Na današnji 1991 so tankovske enote Jugoslovanske armadezapustile vojašnice in se usmerile proti mejam Slovenije, da bi novo državo odrezale od sveta. To je bil povod za osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Nadškof Alojzij Šuštar je še isti dan papežu poslal brzojavko, v kateri mu je sporočil, da je jugoslovanska vojska začela okupacijo Slovenije. Dodal je, da je krajevna Cerkev združena v molitvi za mirno rešitev problemov. Obenem je svetega očeta prosil, naj zastavi svojo besedo za mir in pravičnost v naši domovini in na širšem območju. Papež Janez Pavel II. je v naslednji dneh večkrat javno povabil k molitvi za mir v Sloveniji in na Hrvaškem.
