Janša zadružnikom: »Tisti ki ustvarja, mora imeti prvo besedo pri delitvi ustvarjenega!«

Kmetijstvo 09. 06. 2021, 14:47 Robert Božič

"Čas je, da se zadruge zavemo odgovornosti, ki jo imamo do svojih članov, do svojih kmetov, da smo tudi svetilniki poslovnega napredka," je na jutranjem srečanju z novinarji, pred začetkom letošnjega kongresa Zadružne zveze Slovenije, bil neposreden predsednik zadružnikov Borut Florjančič. Ob tem ni skrival zadovoljstva nad dejstvom, da so umirjajoče razmere koronakrize dopustile, da so to srečanje pripravili.

»Na temeljih tradicije v poslovni model prihodnosti« je geslo letošnjega srečanja, ki se ga udeležuje okrog 130 predstavnikov kmetijskih zadrug in nekateri drugi vabljeni gostje. Slovensko zadružništvo je na točki, ko je nujen prehod v močno povezan nastop na trgu, ki bo omogočil konkurenčnost in preživetje, pa je v otvoritvenem, zelo motivacijsko obarvanem nagovoru svoje misli nadaljeval Florjančič:

»Z našega domačega praga poglejmo, kaj želimo postati? Dovršeni, učinkoviti, veliko bolj odporni na izzive trgov, postanimo ustvarjalci trendov! Imamo močne temelje – cel niz odlično poslujočih zadrug. In z našim pogumom, delavnostjo, vztrajnostjo, kot umnim kmečkim gospodarjem nam bo uspelo stopiti tudi v te nove sodobne oblike poslovanja!«

Vodstva vseh kmetijskih zadrug, ki so povezane v Zadružno zvezo Slovenije je pozval, da zagrizejo v projekt digitalizacije in skupnega nastopa na trgu.

Janša: »Z zdravo kmečko pametjo sposobni prestati najtežje čase!«

Zadružnike je nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša in dejal, »da je slovensko zadružništvo nastalo na realnih osnovah, da je bilo organizirano okoli realnih potreb in, da zato obstaja tudi še danes, po 150-tih letih.«

Spomnil je na očete združene Evrope, ki so se zavedali pomena hrane, kmetijstva in samooskrbe in naglasil da je bila kmetijska politika eden od stebrov združene Evrope, ki je zagotovila, da evropska celina v času po drugi svetovni vojni ni stradala, da se je celo pridelalo več hrane kot smo jo potrebovali.

Omenil je tudi aktualne zaplete glede trenutne reforme Skupne kmetijske politike, ko se spopadata »dva principa, princip tržnega gospodarstva in princip strateškega pomena hrane.«

Ob omembi nujnosti zdrave kmečke pameti, ki je botrovala »pogumu Unionske dvorane, Cankarjevega doma in Kongresnega trga, z ustanovitvijo prve stanovsko neodvisne politične organizacije, Slovenske kmečke zveze,« je bil Janša zelo neposreden:

»Slovensko podeželje, slovenski kmet je del tiste zdrave optimistične Slovenije, ki se zaveda, da denar ne raste na drevesu, da se je treba zelo potruditi za to, da nekaj ustvariš, da ni problem samo v tem, kako ustvarjeno deliti, kar marsikje poslušamo, ampak, da je najprej treba nekaj ustvariti, da se je treba potruditi, biti inovativen, pogumen, vztrajen, tudi potrpežljiv... In tisti ki ustvarja, mora imeti tudi prve besedo pri delitvi ustvarjenega!«

Po uvodnem nagovoru kmetijskega ministra dr. Jožeta Podgorška in državnega sekretarja Andreja Čuša je sledil strokovni del posveta, v katerem je Alenka Majerič Žnidar podala pogled na kmetijsko zadružništvo skozi zgodovino, doc. dr. Primož Banovec pa je zadružnikom predstavil pogled na korake do digitalne transformacije zadrug.

Zadružniki so lahko prisluhnili zgledu dobre prakse zadružnikov iz Furlanije Julijske krajine, motivacijski nagovor pa je zanje pripravila tudi olimpijka Petra Majdič.

Obširnejšo reportažo boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji!