Ni več garancije, da je EU samoumevna in trajna

Komentar tedna | 28.05.2021, 14:35 Dr. Laris Gaiser

V mesecu maju, natančneje 9. maja, smo praznovali dan Evrope. Dan, ko vsaj enkrat letno v ospredje pridejo novice o tem, kako se je najpomembnejši svetovni mirovni in politični proces začel, na kateri vrednotah je zgrajena Evropa, kaj nam pomeni Evropska unije in še posebej, kakšno Evropo si želimo njeni državljani.

Zato ni naključje, da se je 9. maja 2021 začela konferenca o prihodnosti Evrope, enem najpomembnejših procesov v zadnjih desetletjih. Od tega procesa vsi veliko pričakujemo, še posebej zato, ker lahko v njem sodeluje prav vsak posameznik! Pa pustimo na strani, da v otvoritvenih govorih so voditelji Evropske Unije, s tem ko so se hvalili in si en drugemu cestitali za odlicno izpeljano krizno upravljanje s koronavirusom, pokazili popolno odtujenost z relnim svetom.

Za to pa potrebujemo na eni strani čas, na drugi pa ljudi, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami pripravljeni prestopati (že preveč utrjene) politične bregove.

Leto 2020 je bilo vse prej kot običajno tako za Evropo, kot za celoten svet. Naučili smo se, da lahko vsaka še tako geografsko omejena specifika v trenutku postane izjemna svetovna težava. Upam in verjamem, da smo s tem vsaj v Evropi dobili dovolj dobro lekcijo, da začnemo nekatera pereča evropska vprašanja naslavljati in o njih resno razpravljati. Mednje zagotovo sodijo vprašanje zdravstvene varnosti, načela evropske solidarnosti, kibernetske varnosti, umetne inteligence, varnostne in obrambne politike, položaja Evrope v svetu, idr. Le z dobro izdelanimi (kriznimi) načrti, simuliranjem različnih scenarijev in s temeljitim proučevanjem procesov bomo uspeli ublažiti ali se izogniti morebitnim novim krizam. Za to pa potrebujemo na eni strani čas, na drugi pa ljudi, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami pripravljeni prestopati (že preveč utrjene) politične bregove.

Zadnji zunanjepolitični dogodki (obisk visokega predstavnika za zunanje zadeve v Rusiji, delegacije Evropske unije v Turčiji ter takoimenovan Slovenski non-paper) so jasno pokazali, da je Evropa daleč od tega, da bi govorila in nastopala z istimi interesi, še manj pa, da jo obravnavajo kot entiteto z veliko svetovno težo. V ospredju evropske zunanje politike so še vedno partikularni interesi velikih evropskih držav (Nemčija in Francija med prvimi), utrjevanje bilateralnih vezi in zaščita nacionalnih interesov. To vsekakor izjemno slabi Evropsko unijo kot takšno, poudarja in povečuje razlike med državami članicami (še posebej med majhnimi in velikimi).

Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Ena ključnih evropskih vrednot in načel, na katerih je bila osnovana Evropska unija, je načelo subsidiarnosti. Ta je opredeljeno v 5. členu Pogodbe o Evropski uniji. Vendar pa pri samem izvajanju politik tega načela države praktično ne upoštevajo, zaradi česar prihaja do velikih nesoglasij in nerazumevanja evropskih politik tako s strani držav članic kot tudi državljanov. Osnovna definicija subsidiarnosti je, da se odločitve (katerekoli) sprejemajo čim bližje državljanov z namenom, da bi bile odločitve razumljene in sprejete. Primer Evropske unije pa kaže, da se načelo subsidiarnosti uporablja predvsem za potrjevanje notranjepolitičnih interesov, s čimer se na eni strani slabi podoba in moč Evropske unije, na drugi pa prispeva k nerazumevanju njenih politik.

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.