Jože Bartolj
Miha Močnik
Marta Jerebič
Zukunftsbild der Landwirtschaft (foto: https://www.bundjugend.de/)
Zukunftsbild der Landwirtschaft | (foto: https://www.bundjugend.de/)

Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

18.05.2021, 14:35 Robert Božič

V Avstriji bodo prihodnje leto začeli veljati strožji predpisi za ekološko živinorejo, ki bodo zahtevali, da imajo prav vse živali dostop do pašnikov in paše. Samo izpust in prosta reja ne bosta več dovolj, precej ekološkim kmetijam, ki teh zahtev ne morejo zagotoviti, pa večinoma grozi propad.

Na Nizozemskem razmišljajo o hitri uvedbi davka na meso. Po prvi različici naj bi ga obračunavali v klavnicah, druga bolj verjetna varianta predvideva dajatve na potrošniški strani, davek pa naj bi cene mesa zvišal od 3 do 15 odstotkov. Namen hitre uvedbe davka na meso je znižanje porabe in vplivanje na »okoljsko škodo, ki jo povzroča proizvodnja mesa.« Nizozemci med drugim predlagajo, da bi davek na meso uvedli na ravni celotne EU.

V Avstriji vsak dan pozidajo 13 hektarjev kmetijskih zemljišč, posebej zaskrbljujoče pa je, da so predvsem na udaru najboljša ravninska zemljišča v bližini mest in prometnic. Presenetljivo vse večja konkurenca kmetijski pridelavi postajajo t.i. fotovoltaične farme, postavljena na kmetijskih zemljiščih. Najemnine zanje gredo v nebo, kmetije pa ostajajo brez obdelovalne zemlje.

Pri naših severnih sosedih divja tudi bitka za znižanje cen. Trgovci so neusmiljeni, pritisk na dobavitelje je gromozanski in trgovci se gredo medsebojno vojno, kdo bo iz meseca v mesec znižal cene več izdelkom. Kmet je seveda tisti, ki bo kot zadnji v verigi plačal tudi to vojno.

V Švici zaradi mrzlega aprila in upočasnjene rasti trav pričakujejo zamik v razpoložljivosti količin domačega mleka, kar se bo poznalo v pomanjkanju masla. Švica zato že načrtuje uvoz te dobrine. Kmetje seveda niso navdušeni.

V Nemčiji z namenom ozelenitve kmetijstva, zasledovanja dobrobiti živali in varovanja narave prihodnost obdelane krajine in živinoreje vse bolj vidijo v preusmeritvi iz mlečnih rej v pašno rejo krav dojilj. A kmetje, ki so ta korak v ekstenzifikacijo že opravili, zdaj le težko preživijo svoje družine. Razlog je v nizkih odkupnih cenah živine in dejstvu, da jim družba sekundarne vloge njihovih odločitev ne priznava. Naraščajoče težave prinaša tudi povečevanje populacije volkov, ki pašno rejo dodatno omejuje in onemogoča. Veliko se govori o posebnih premijah, s katerimi bi rejce podprli, a v praksi naj bi te zaživele šele prihodnje leto ali v letu 2023.

Nič več ni tako, kot je bilo.

To je samo nekaj dejstev. Lahko jim rečemo težave, tisti bolj hudomušni pa jim pravijo izzivi, s katerimi se srečujejo kmetje v teh za naše pojme najbolj urejenih evropskih državah. V državah, kjer je doslej imelo kmetijstvo pomembno mesto v družbi in bilo na nek način tudi cenjeno in priznano. V državah, ki jih pri nas pogosto uporabljamo za primerjavo, kako bi lahko stvari uredili in postavili na pravo mesto. V državah, kjer so lansko jesen in vso zimo potekali obsežni protesti kmetov zaradi pritiskov »zelenih« z ozelenitvijo kmetijstva.

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

Javnost je v tem sporu večinoma nezainteresirana in kvečjemu ponavlja fraze, ki jih bere ali sliši v medijih. Važno je, da so trgovine natrpane s poceni hrano, zapakirano v plastiki, kar rezultira v gorah odpadkov. Slednje okoljsko ni problematično, živinoreja sama pa zelo.

Podobno kot smo v minulih desetletjih vso težko in »umazano« industrijo, namesto, da bi jo »ozelenili« in posodobili, izvozili na vzhod, od kjer zdaj uvažamo vedno bolj drage izdelke vprašljive kvalitete, kar prispeva k zastrupljanju planeta in goram odpadkov, tako bomo zdaj »umazano« kmetijstvo izvozili v države tretjega sveta, doma pa imeli tako, ki bo za »dva solda« skrbelo za pravljično urejeno krajino.

Je torej res en svet?

A naša Zemlja je en svet. In ko jo zastrupljamo na enem koncu, bo to slej ali prej udarilo tudi po nas. In z neumnimi in brezglavimi aktivističnimi pristopi k »ozelenitvi kmetijstva« ne bomo dosegli nič drugega, kot da se bo živinoreja, pridelava mleka in mesa vse bolj selila v predel tretjega sveta, kjer vladajo precej nižji standardi, kjer malo dajo na dobrobit živali in evropske kakovostne standarde.
Naše trgovine bodo, dokler v tretjem svetu ne bo prišlo do zloma, polne poceni hrane vprašljive kakovosti, trgovina in transport bosta cvetela. Zgodba z etilenoksidom v sezamu, ki je minulo jesen preplavil Evropo, nas žal ni nič naučila.

Na mladih svet stoji...

A le ni vse tako črno. Mladi očitno spoznavajo, da okopi, ki so jih zaradi svojih koristi zgradili stari, nimajo prihodnosti. Dve vplivni neodvisni nemški mladinski organizaciji, Zveza nemške podeželske mladine in Zveza mladih (Mladi prijatelji Zemlje), prav nocoj pripravljata srečanje z naslovom Prihodnost kmetijstva.

Z njim želita med vse mlade v Nemčiji razširiti sporočilo nujnosti medsebojnega spoštovanja, dialoga in pogovora o različnih perspektivah. V minulih mesecih so potekali intenzivni pogovori, ki so pripeljali do skupne vizije v desetih točkah. Bo teh deset zapovedi luč na koncu tunela, ki bo lahko svetila tudi v slovenskem prostoru?

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto) Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto)

Škofovsko posvečenje dr. Andreja Sajeta

V župnijski cerkvi v Mirni Peči bo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi novomeški škof dr. Andrej Saje. Ob imenovanju je zapisal: »Zavedam se svoje krhkosti in odgovornosti tega poslanstva ...

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...