Jure Sešek
Andrej Novljan
Marjana Debevec
Zeleni dogovor (foto: EU komisija)
Zeleni dogovor | (foto: EU komisija)

Kmetijstvo po 2023: Nas res čakajo veliki pretresi?

17.01.2021, 12:01 Robert Božič

"Zeleni dogovor", oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropske pridelave hrane v prihodnjih letih, temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti.

„Koronavirusna kriza je pokazala našo ranljivost in kako pomembno je, da ponovno vzpostavimo ravnovesje med človekovo dejavnostjo in naravo. Strategiji v središču zelenega dogovora „od vil do vilic" in strategija za biotsko raznovrstnost kažeta na novo in boljše ravnovesje narave, prehranskih sistemov in biotske raznovrstnosti za zaščito zdravja in dobrobiti ljudi in obenem za povečanje konkurenčnosti in odpornosti EU. Strategiji sta ključni del prehoda, ki ga zdaj začenjamo," je prepričan podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki pa ga mnogi evropski poslanci kritizirajo. Nekaj o ozadjih tega je v eni od preteklih kmetijskih oddaj povedal Franc Bogovič.

Na drugi strani luže so pripravljeni

Evropsko dogajanje pozorno spremljajo tudi v ZDA in po naročilu tamkajšnjega Kmetijskega ministrstva je nastala tudi študija, ki podrobno analizira dogajanje in za prihodnost preigra tri scenarije, ki se lahko zgodijo po letu 2023, ko se bo nova evropska kmetijska politika začela udejanjati.

Ob branju dokumenta, ki je bi objavljen v začetku lanskega novembra, je med vrsticami čutiti, da Američani stavijo na to, da se bo novih pravil držala samo Evropa. Študija pokaže, da se bo ob tem v Evropi kmetijska pridelava zmanjšala za 12 odstotkov, globalno pa naj bi se o poznalo v 7 odstotkih. Rezultat je predvidljiv, zvišanje cen hrane, kar bo prispevalo k nezadovoljstvu potrošnikov in zmanjšanje zalog.

Drugo je na svoj način celo razumljiv (pa tudi dvorezen) cilj, prvo pa je zaskrbljujoče. Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev ameriške študije, da se bodo dohodki evropskim kmetijam znižali za 16 odstotkov, hkrati pa bi vse to dogajanje dalo vetra v jadra ameriški pridelavi, saj bi ta imela manj konkurence na trgu s hrano.

Nujno branje za vse, ki nameravate investirati na kmetijah

Prej omenjena študija preigra še dva druga modela, ki pa sta manj verjetna. Tako pod drobnogled vzame možnost, da bi bila EU uspešna, in bi k zavezam obeh strategij prisilila tudi tretje države, ki bi hotele hrano plasirati na evropsko tržišče. Tretji model, ki je najbolj utopičen pa preigra dogajanje, če bi cel svet začel upoštevati pravila EU zelenega dogovora.

Vsekakor gre za zanimivo branje, ki ga zelo priporočam vsem, ki se ukvarjate s kmetijsko pridelavo in razmišljate o prihodnjih korakih razvoja kmetij.

Andrej Jereb
Andrej Jereb © Osebni arhiv

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobiji stojijo v ozadju

Tem vprašanjem pa smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Prisluhnite aktualnemu in zanimivemu pogovoru!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Kmetijska oddaja

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju