Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Sezam (foto: TheUjulala / Pixabay)
Sezam | (foto: TheUjulala / Pixabay)

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

Kmetijstvo Robert Božič

Včeraj smo pod drobnogled vzeli preplavljenost evropskega živilskega trga z izdelki, ki vsebujejo z etilen oksidom onesnaženi sezam. Odpoklici teh izdelkov se po EU in pri nas še kar vrstijo, posebej pa bode v oči dejstvo, da je med njimi tudi veliko BIO izdelkov.

Zdelo se je, da je idealen za sterilizacijo in boj s škodljivci in mikrobi.

Etilen oksid, ki je na sobni temperaturi sicer gorljiv plin z vonjem po etru, se po svetu že več kot 60 let uporablja tudi v boju s škodljivci. Ker je relativno poceni, učinkovit, enostaven za uporabo in predvsem precej manj zdravju nevaren kot nekatere druge kemikalije, ki so se pred pol stoletja in se še danes uporabljajo za zaplinjevanje, se je njegova uporaba po letu 1960 zelo razmahnila.

Tako so ga in ga po svetu še vedno uporabljajo za sterilizacijo medicinskih instrumentov in pripomočkov, za insekticidno obdelavo in sterilizacijo živil, začimb in pakirane hrane, za uničevanje skladiščnih škodljivcev ter tudi za bolj z boleznimi in škodljivci v satju in čebelarski opremi. Posebej razširjena je bila uporaba etilenoksida za zaustavitev mikrobiološkega kvarjenja suhih sliv, in drugega posušenega sadja.

A Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Združenih narodov je pred dobrimi desetimi leti etilen oksid dokončno uvrstila med snovi, rakotvorne za ljudi.

Raziskave so namreč pokazale, da lahko dolgotrajnejša izpostavljenost tej kemikaliji pri ljudeh povzroča levkemijo, limfom in raka dojk, raziskave pa izpostavljenost etilen oksidu povezujejo tudi s spontanimi splavi, z genetskimi okvarami in neplodnostjo, pa tudi s poškodbami živčevja, paralizo in oslabelostjo mišic ter z motnjami v spominu in razmišljanju.

Okrog 50.000 delavcev v EU naj bi bilo vsak dan v stiku z etilen oksidom

Mednarodna agencija za raziskave raka je tudi ocenila, da je tveganju stika z etilenoksidom na delovnih mestih v kemični industriji, zdravstvu in tiskarstvu v Evropi izpostavljenih med 40 in 50 tisoč delavcev.

Etilen oksid je v pridelavi hrane v Evropski uniji prepovedan

"V EU uporaba etilen oksida pri pridelavi hrane ni dovoljena. Največja vrednost ostanka etilen oksida je v EU zakonsko postavljena na 0,05 mg/kg živila in predstavlja mejo za ukrepanje glede varnosti živil," je zapisano na spletni strani NIJZ.

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Sumi na rakotvornost že pred letom 1980

Dokumentacija Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je že pred letom 1980 navajala sume na rakotvornost etilen oksida, a bolj kot s tem so se študije ukvarjale s tem, kako preprečiti negativne posledicami zaplinjenja. Etilen oksid je namreč reagiral s številnimi sestavinami hrane, prihajalo je do sprememb barve, okusa in hranilne vrednosti, zaplinjenje pa je tudi uničilo nekatere vitamine.

Preberite tudi: Je Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom?

Zanimivo pa je, da pri zaplinjenju skoraj vseh vrst začimb, teh neželenih stranskih učinkov ni opaziti in to je verjetno razlog, da v Indiji in drugod po svetu, kjer je zakonodaja veliko manj stroga kot v EU, še dandanes etilen oksid uporabljajo za sterilizacijo, bolj s škodljivci ter mikrobi, tudi v pridelkih in hrani.

Že poznate podkast Minute za kmetijstvo in podeželje?

Podkasti so zelo priročna, enostavna in brezplačna storitev za poslušanje naših oddaj in prispevkov. Poslušate jih lahko kjerkoli in kadarkoli. Tudi za nazaj. Na svojem mobilnem telefonu ali tablici le preverite, če imate nameščeno brezplačno aplikacijo Podkasti ali Podcasts. Če je še nimate, si jo namestite. Potem pa kliknete na enega od spodnjih gumbov in s klikom na gumb NAROČI oz. SUBSCRIBE, je vse opravljeno.

Poslušaj na Apple PodcastPoslušaj na Google Podcast

Od zdaj naprej boste nove vsebine rubrike Minute za kmetijstvo in podeželje sproti prejemali v podkast aplikacijo na vaši mobilni napravi. Prisluhnete jim lahko kadarkoli in kjerkoli. Tudi za nazaj.

Kmetijstvo, Hrana in okolje

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica