Video: Moja zgodba - slovenski razkol - Partizanski genocid nad Romi

Moja zgodba | 18.04.2021, 17:00 Jože Bartolj

Oddaji Moja zgodba bomo z dr. Jožetom Možino govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Veljali so za manj vredne, za najšibkejšo in najrevnejšo kategorijo prebivalstva. Na Dolenjskem in Noztranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300.

Romi sicer niso bili priljubljena kategorija prebivalstva, a vendarle so stoletja sobivali z drugimi, ki so po krščanskem nauku vedeli, da so romska življenja pred Bogom enakovredna njihovim.

Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Navodila glede Romov so nevtralna, praksa delovanja genocidna

Uradna partizanska navodila glede odnosa do Romov, ki jih najdemo v partizanskih dokumentih so dokaj nevtralna: „Ciganske družine naj se zavračajo v svoje domovinske občine. Če se te nahajajo izven osvobojenega ozemlja naj se iz njega izženejo. Hkrati naj se vrši med cigansko množico politično pojasnjevalno delo.

Dejansko pa se je zgodilo ravno nasprotno. Romske družine, ki so jih partizani v tem obdobju zajeli, so bile brez izjeme pomorjene. Iz partizanskih dokumentov je razvidno, da so morale enote o imenih tistih, ki so jih umorili, pisno poročati svojim nadrejenim, le pri Romih jih imena pobitih, kot kaže dokument štaba 1. bataljona Ljuba Šercerja, niso zanimala: „Sporočite imena vseh aretirancev, ki ste jih pokončali. Imena ciganov ni potreba. Smrt fašizmu – Svobodo narodu!"

Partizani obsodijo vse, tudi otroke – izjem ni

V oddaji z dr. Možino boste lahko slišali, da se je prvi pomor Romov zgodil po tem, ko so partizani Šercerjevega bataljona 10. maja 1942 v Gabrju pri Mačkovcu zajeli romske družine – po nekaterih virih dve skupini. Pobili so jih v gozdovih na Mačkovcu domnevno še z enim ujetim Romom 12. maja 1942. Leta 2016 so odkrili 11 okostij od tega tri ženske in starejši otroci.

Drugi pomor se je zgodil teden dni kasneje, 17. maja 1942, v soteski Iške manj kot deset kilometrov zračne črte južno od Ljubljane. Tudi tokrat je bil udeležen Šercerjev bataljon oz. njegova 1. četa. Po partizanskih virih je bilo umorjenih 42 Romov, izkop žrtev jeseni 2017 pa je odkril 53 okostij.

Odgovorni za pomore so narodni heroji

V oddaji boste lahko slišali tudi, kdo so bili vodilni partizani, ki so zagrešili omenjene umore. Poveljnik čete je bil bil Alojz Popek (Milan Vandek), politični komisar pa Alojz Kusold - Vasilij. Bataljonu sta poveljevala Tone Vidmar (Luka Suhadolc) in politični komisar Mirko Novak - Fric. O pomoru Romov sta ta dva poročala Notranjskemu odredu, kjer je bil komandant Bojan Polak Stjenka in politični komisar Janez Hribar. Kar štirje neposredno odgovorni za zločine nad Romi – Bojan Polak, Janez Hribar, Tone Vidmar in Alojz Popek – so bili po vojni razglašeni za narodne heroje.

Prisluhnite tudi ostalim oddajam, in se naročite na podkast Moja zgodba.
Povabilo k branju knjige in naročanju na jozemozina.si ali po telefonu 031 300 329.