Dr. Jože Možina v oddaji Moja zgodba | (foto: Posnetek zaslona)
Moja zgodba: Slovenski razkol - Šentjošt
Moja zgodba Jože Bartolj
Lepo vabljeni k spremljanju oddaje Moja zgodba v kateri je bil naš gost zgodovinar in novinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. To je bila že tretja oddaja v ciklu, ki skuša prikazati, kaj se je pri nas dogajalo med drugo svetovno vojno. Namreč zgodovinsko je bil ta čas vse prevečkrat ideološko zlorabljen. Knjiga Slovenski razkol pa kaže vzroke in posledice dogajanja v zvezi z okupacijo, revolucijo in protirevolucijo pri nas.
Tokrat smo govorili o prvem uspešnem uporu proti revolucionarnemu nasilju v Polhograjskih Dolomitih, natančneje v vasi Šentjošt nad Horjulom.
Dr. Možina je najprej orisal stanje ob okupaciji, ko so Italijani vdrli v cerkev v Šentjoštu in tam iskali Srbe. Tamkajšnji župnik se je z velikim prezirom obrnil od oltarja in s tem jasno pokazal, kaj si misli o okupatorjih. Prav tako so čutili tudi tamkajšnji prebivalci. Marsikdo se je želel pridružiti osvobodilnemu gibanju, vendar pa se jih je veliko od tam vrnilo. Odgovorili smo tudi na vprašanje, kaj jih je tam motilo in zakaj so kasneje okupatorja šteli za manjše zlo kot partizanske revolucionarne oddelke.
Dr. Možina je razložil, kaj je bil prelomni dogodek, da so se v Šentjoštu odločili za upor. Na tem širšem področju je deloval zloglasni partizanski poveljnik Peter Cafuta Gad, znan po svoji krvoločnosti. Gost je opisal, kaj se je v Šentjoštu dogajalo julija 1942, kako je potekala prva bitka med vaškimi stražarji in partizani, ter kako so se ti za poraz maščevali nad nedolžnimi prebivalci okoliških vasi.
Šentjošt je znan tudi po tem, da so njegovi prebivalci že za časa druge svetovne vojne postavili spomenik vsem umrlim, tako na eni kot na drugi strani. Ker ga partizani med vojno niso mogli zavzeti so se maščevali po njej. Takrat je bilo pobitih skoraj 15 odstotkov njegovih prebivalcev, predvsem mladih fantov, ki so kot domobranci odšli na Koroško in bili nato vrnjeni ter pobiti v Teharjah in Kočevskem rogu. Vas je ostala praktično brez moških, zato se je prvi otrok tam rodil šele sredi petdesetih let. Kljub zapostavljenosti po drugi svetovni vojni, je vas preživela, na novo pa je zadihala z demokratičnimi spremembami in samostojnostjo.
Lepo vabljeni k poslušanju, tudi s pomočjo videa.
