Italijanski vojaki ob iztirjenem vlaku | (foto: Arhiv dr. Jože Možina)
ViDEO: Moja zgodba: Slovenski razkol – Dobrepolje in Struge
Moja zgodba | Jože Bartolj
V oddaji Moja zgodba smo spet gostili novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možino. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol, smo predstavili začetke revolucije in upor proti njej v Dobrepoljski in Struški dolini. Naš gost nam je v začetku povedal, kako je bilo s pridobivanjem virov, kajti vemo, da je bilo veliko dokumentov uničenih.
Na prostoru današnje občine Videm Dobrepolje je leta 1937 živelo 4240 prebivalcev. V Leksikonu Dravske banovine piše, da so tam lepo urejene zidane hiše, za razliko od nekaterih drugih delov Dolenjske. Župnija Videm je imela okoli 3600 duš, Struge pa 1.028 duš.
Začetek druge svetovne vojne na tem območju je zaznamoval samomor nekega srbskega častnika, ki se ga veliko pričevalcev spominja. Dobrepoljski župnik v tem času je bil Anton Mrkun, ki je bil velika osebnost. Govoril je več jezikov, pred tem je bil v Argentini, kjer se je ukvarjal s pastoralo Slovencev in Hrvatov. Bil je tudi etnograf, vodilna osebnost protialkoholne kampanje.
Ti kraji, kjer je veliko gozdov, so bili kot nalašč za začetek prvih partizanskih enot. V začetku so odnosi med prebivalstvom in partizani zelo dobri. Zahodno dolenjski partizanski odred je vodil komandant Janez Marn Črtomir, ki je bil edini poveljnik iz vrst krščanskih socialistov. Njegova usoda je posebej zanimiva, saj je kasneje partizane zapustil in postal komandant čete kraljeve vojske v domovini (slovenskih četnikov). Na teh prostorih pa je deloval tudi Edvard Kocbek.
Vse se spremeni, ko se začne revolucionarno nasilje. Partizani začnejo v „Dobrepoljski republiki" izvajati „ljudsko oblast", izvedejo mobilizacije moških med 18 in 50 let.
Prebivalstvo je od maja 1942 do italijanske ofenzive na udaru močne komunistične propagande, na mitingih govorijo Kidrič, Kocbek ... Obljubljajo ljudsko oblast brez izkoriščanja. Spremeni se vzdušje, terenski aktivisti ovajajo svoje sosede. V Strugah partizani zajamejo ljudi, ki ne želijo prevzemati položajev oblasti in jih ne izpustijo dokler ne izberejo „ljudskih" odbornikov. Struškega župnika Oražma prisilijo, da bere partizanske okrožnice v cerkvi. Umor štirih mladeničev starih od 19 in 20 let, 9. junija 1942, še dodatno zaostri odnose med prebivalstvom in partizani. Dogodek v spominih opiše partizan, poznejši duhovnik Franc Špelič.
Vabimo vas k ogledu oddaje v video posnetku na našem Yotube kanalu.
