Ljubezen in nežnost v politiki

Globine | 10.03.2021, 10:53 Rok Mihevc

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici »Vsi bratje«. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k »biti levičarji« in ne k »biti desničarji«, temveč k iskanju te poti. O vsem tem smo govorili v oddaji Globine, v kateri je Blaž Lesnik gostil duhovnika Milana Knepa.

Za Milana Knepa je politika kot neke vrste šport, saj ga zanimajo rezultati in kaj je novega. »Oboje je neke vrste tekma in to me na nek način zabava, ker sam nisem v politiki in na vse skupaj gledam z razdalje. Me pa prizadene, ko se dela škoda in krivica in sem navdušen, ko politika naredi kaj dobrega predvsem za šibke.«

Papež ugotavlja, da je za marsikoga politika nekaj grdega

Ker papež skuša razumeti tiste, ki tako mislijo, tu omenja vprašanje korupcije, ki je ena od velikih tem politike. »Vsaka politika, ki se poteguje za oblast, obljublja, da jo bo izkoreninila, a je to nemogoče, saj so vedno neka omrežja, ki nekoga pripeljejo na oblast. Tisto uro, ko zmagovita stranka na večer volilnega dneva razreže torto, že v vrsti stojijo ljudje, ki so zmagovalcu pomagali do zmage in pričakujejo, da ima za njih pripravljene ugledne in dobre službe. A teh zmanjka in začne se boj, zdrahe, korupcija in klientalizem.« Podobno se je dogajalo v preteklosti. 

Papež veliko piše običajnih tipih korupcije

Papeža boli korupcija, tako kot vsakega izmed nas. Kakšne oblike poznamo? Tu gre za npr. razpise, prilagojene izvajalcem, ki so blizu oblasti, nekateri imajo svoje medijske hiše, ki svoje interese predstavijo v teh medijih kot prednostne naloge, pogosto je prikrito financiranje volilne kampanje, marsikje po svetu se uradna politika povezuje s podzemljem, opisuje Knep. »Tudi javno zasebno partnerstvo omogoči prilivanje javnega denarja na zasebne račune. Veliko korupcije je preko športa, kulture. Ljudje se znajdejo tako, da drug drugemu pomagajo do služb, moči, denarja in interesov.«

PRISLUHNITE CELOTNI ODDAJI GLOBINE Z MILANOM KNEPOM

Papež piše tudi o neučinkovitosti politikov 

Mnogi, ki zmagajo na volitvah, pripeljejo na ministrstva in druge službe ljudi, ki niso kompetentni in posledično niso sposobni hitro in učinkovito oblikovati stališč. Tako so po besedah Knepa omahljivi in iščejo zunanje sodelavce, ki jih je treba plačevati, izgublja se veliko časa. »Ljudje, ki so v gospodarstvu in gledajo našo sedanjo vlado, jih navdušuje prav to, da so kompetentni, poznajo problematiko in gre operativa hitro naprej.« Druga stvar je birokracija, v kateri se birokrati obnašajo neorganizirano in stranke pošiljajo od vrat do vrat. Na drugi strani Knep pohvali izredno efektivne župane, ki hitro pritegnejo investitorje in kraj zaživi.

Papeža vznemirjajo poskusi, da bi politiko oslabili in jo nadomestili z gospodarstvom ali ideologijo 

Konkretni slovenski primeri. V Sloveniji se je v funkciji slabitve politike s pomočjo gospodarstva uveljavil model »novega obraza«. Jankovič, Virant, Cerar, Šarec so se izkazali kot šibki politiki in kot taki so bili lahko instrument v rokah močnih ekonomskih centrov moči v ozadju. »Pri nas temu rečemo strici iz ozadja. Ti centri so najprej ta imena našli, jih preko medijev promoviral in spravili na oblast. Preko njih so legalizirali svoje ekonomske in politične interese. Šibki politiki so bili kulisa za globoko državo, ki je neizogibna. Z Janševo vlado se ta model ni spremenil, ampak dobesedno zalomil, zato smo priča totalni gonji proti sedanji oblasti. Namreč isti centri moči iščejo nov obraz, ampak ne v vlogi šibkega politika, ampak močne figure, ki bi ustvarila neke vrste novi LDS. Cilj te politike je, da bi sedanje volivce levega pola pretočili okrog novega obraza v novo stranko, tako da bi potem dobili dva močna politična pola. Iščejo močno figuro, ki bo povezala manjše leve stranke kot neke satelite.«

Papež o slabitvi politike z ideologijo 

Papež čuti, kako je ideologija močan instrument, kako podrediti družbo. Z njeno pomočjo lahko neka politična stranka ukine plurarnost heterogene družbe in jo reducira na en skupni ideološki imenovalec. »Tako postane ideologija instrument vladanja. Imamo tri ideološke ključe za oblikovanje ideologije – vera, nacija in filozofija. Postanejo ideološki temelji kakorkoli se v nekem okolju pokaže bolj uporabno.«

Ali svet zmore brez politike? Kako lahko brez nje težimo k vesoljnemu bratstvu in socialnemu miru? 

Mnogi bi si želeli popolnoma parcipatorno politiko, da bi odločali o vseh detajlih sami, da politike v ožjem smislu ne bi bilo. »Kar pa ni uresničljivo, brez nje ni mogoče živeti, saj vsaka družba potrebuje tri veje oblasti – izvršno, sodno in zakonodajno – da lahko realizira, izvaja in vrši nadzor,. Tega ni mogoče izvajati kot neko društvo. Pri tem je pomembno, da vsi stremimo k boljšemu svetu in pomoči ljudem.«

Papež si želi in verjame v boljšo politiko 

Eno tako načelo je, da če nekdo zaradi starosti, zdravja ali razmer čuti, da v nekem trenutku ne more več voditi politike, da odstopi. »Težava je v tem, da če se to ne zgodi, je naravna zakonitost v tem, da ko politik naredi prvi majhen kompromis, potem v naslednjem koraku zamiži pred resnico in pravico. In takšni kompromisi so vedno večji in na koncu se vprašamo, kdo je ta človek, ki je tako dobro začel in tako slabo končal.« Tak model najdemo tudi pri Kralju Salomonu. 

Papež pravi, da se nobena skupina ali posameznik ne bi smel povzpeti nad ljudi 

V mislih ima čisto konkretne kroge ali omrežja, ki jih sicer kot sveti oče ne poimenuje, da si ne nakoplje težav. »Npr. Svetovni gospodarski forum je najvplivnejša konferenca na svetu, kjer se zbere gospodarska, politična in intelektualna elita. Vlagatelji, ki razpolagajo z denarjem, za sabo potegnejo politiko, ki jim s potrebno zakonodajo omogoči vstop v svojo državo.« Tu se kaže problem povezave kapitala, gospodarstva in politike, saj postanejo vlagatelji močnejši od države same, ko je njegov proračun večji od proračuna države. Knep izpostavi še moč Bliderberga kot pomembno omrežje. Za ponazoritev tega razmerja oriše razmerje v svetem rimskem cesarstvu.

Prav je, da nekdo v tem svetu govori na ta način, da postavlja ogledalo in v njem vidimo, kako nepopolno in ubogo je to človeštvo v političnem delovanju. Toliko več Božjega Duha tudi v politiki, toliko boljša politika.

Papež opozarja, da je za svet dolgoročno nevarno, če bi države še naprej izgubljale moč in avtonomijo 

Gospodarstvo in finance dobivata prevlado nad državno politiko in to stanje je treba preseči, pravi papež. In se zavzeti za razvoj močnejših in učinkovitejših organizacij, omenja celo prenovo Združenih narodov. Te organizacije bi lahko nato omejevale moč korporacij, vlagateljev in finančnih trgov. »To je resen problem, če samo pomislimo na količino denarja v davčnih oazah. Nekateri ta transnacionalni kapital ocenjujejo na 20 tisoč milijard dolarjev. To pomeni da so tisti, ki s tem kapitalom upravljajo močnejši od držav. Papeža to skrbi, ker države skrbijo za zdravstvo, izobraževanje in varnost ljudi in če so nad njimi tako močne institucije, potem so te države prikrajšane v svoji funkciji in ne morejo tega vršiti, ker jim ti subjekti poberejo toliko denarja in sredstev, da države ne morejo opravljati osnovnega poslanstva. Papeževa vizija je, da bi države ustanavljale skupne svetovne organizacije, ki bi ščitile države in legitimne interese ljudi teh držav.«

Papež pravi, da bi bilo potrebno oblikovati nov sistem gospodarstva in bančništva

Da bi se lahko uresničil ta načrt družine narodov in ne le zgolj zasebnega kapitala. Enako idejo ima tudi Angela Merkel, ki meni, da je treba obnoviti multilateralnost, s čimer je hotela poudarili, da je sklepanje nekih koalicij dolgoročno nevarno. »Opozorila je tudi na novi protekcionizem in nesodelovanje držav z mednarodnimi organizacijami. Ta mednarodna skupnost, o kateri sanja sveti oče, naj bi imela trdne in zavezujoče pravne osnove. Pravi, da bi bilo treba zagotoviti vladavino prava.«

»Ljubezen do bližnjega išče skupno dobro, kar naj bi počela tudi politika« 

Ker papež ni politik lahko govori o tem in dobro je, da v tem svetu nekdo uporabi besedo ljubezen za politik, je razmišljal Milan Knep. »Politika tega pojma ne pozna in z njo ne operira. Papež pa lahko, ker ni predstavnik kapitala, ampak človeka. Podobno je to izrazil v okrožnici »Kristus človeku odrešeniku« Janez Pavel II. Kristus je tisti, ki brani človeka in ga odrešuje z ljubeznijo. Zato je vloga papeža v tem svetu dragocena, četudi postavlja neke zelo visoke standarde. Prav je, da nekdo v tem svetu govori na ta način, da postavlja ogledalo in v njem vidimo, kako nepopolno in ubogo je to človeštvo v političnem delovanju. Toliko več Božjega Duha tudi v politiki, toliko boljša politika."

Papež celo uporabi besedo »nežnost«

Tukaj ima v mislih najšibkejše s katerimi se rad srečuje. »Njega zelo boli suženjsko delo. Mogoče bo tukaj prišlo do nekega premika tudi na ravni politike in želje papeža. Morda bo njegov glas dobil neko oporo, ker se tudi javno mnenje spreminja in prihaja do drugačne osveščenosti.«