Rodovitna Sirija je popolnoma uničena

Svet | 15.03.2021, 11:49 Marjana Debevec

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.

Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. »Vzrok za to vidim predvsem v sankcijah s strani ZDA in EU. Zaradi tega v Sirijo ne prihaja denar. Sirska lira drastično izgublja na vrednosti,« je za naš radio dejal Chelhod.

Še vedno je zahtevna tudi politična situacija. Razne skupine zasedajo ozemlja na severu in vzhodu države. »Med njimi so Kurdi, Turki in Američani. Ta del države pa je za Sirijo zelo pomemben, saj se na njem nahajajo vsa črpališča nafte. Torej sirska nafta ni v rokah vlade. Za nas je to ogromen problem.«

Revščina se samo še poglablja. V zadnjem mesecu imajo elektriko samo eno uro na vsakih pet ur. »Ljudje so zelo obupani. Čutijo težo življenja. Predvsem mladi želijo zapustiti domovino, saj zaradi več kot 50 odstotne brezposelnosti ne vidijo jasne prihodnosti. Mnogi ljudje zapadajo v depresijo.«

Kristjani, pa tudi muslimani in drugi ljudje dobre volje, ki delajo na humanitarnem področju, poskušajo preko raznih projektov ljudem povrniti upanje. »Podpiramo jih materialno, pa tudi psihološko, otrokom omogočamo šolanje, ljudem, ki so zboleli za rakom, pomagamo kupiti zdravila. Toda potrebe so tako velike, da se zdi, da je naša pomoč kot kapljica v morje. Toda, kot je rekla Mati Terezija: brez te kaplje tudi ocena ne bi bilo. Zato delamo naprej,« je pravi Chelhod.

Od mednarodne skupnosti pričakujejo spremembo politike. Vrsto let namesto, da bi delala za mir, prodaja orožje skrajnežem. »Ne posegajte več v naše konflikte, ampak nam pomagajte živeti v miru. Zaprejo naj se vse tovarne orožja,« je bil jasen Robert Chelhod. Rešitev bi bila po njegovih besedah ukinitev embarga, saj prepotreben material za obnovo države ne more preko meja. Tudi Sirci, ki živijo v tujini, svojim domačim ne morejo poslati denarja. Vse transakcije so prepovedane. Iščemo povsem druge poti, da lahko pomagamo ljudem v ekstremno težkih situacijah, je povedal Chelhod. »Zaradi embarga ne trpi vlada ali predsednik, ali njegova žena, ampak navadni ljudje.«