Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
V Siriji (foto: Pexels)
V Siriji | (foto: Pexels)

Rodovitna Sirija je popolnoma uničena

Svet Marjana Debevec

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.

Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. »Vzrok za to vidim predvsem v sankcijah s strani ZDA in EU. Zaradi tega v Sirijo ne prihaja denar. Sirska lira drastično izgublja na vrednosti,« je za naš radio dejal Chelhod.

Še vedno je zahtevna tudi politična situacija. Razne skupine zasedajo ozemlja na severu in vzhodu države. »Med njimi so Kurdi, Turki in Američani. Ta del države pa je za Sirijo zelo pomemben, saj se na njem nahajajo vsa črpališča nafte. Torej sirska nafta ni v rokah vlade. Za nas je to ogromen problem.«

Robert Chelhod v sredini
Robert Chelhod v sredini © focolare.org

Revščina se samo še poglablja. V zadnjem mesecu imajo elektriko samo eno uro na vsakih pet ur. »Ljudje so zelo obupani. Čutijo težo življenja. Predvsem mladi želijo zapustiti domovino, saj zaradi več kot 50 odstotne brezposelnosti ne vidijo jasne prihodnosti. Mnogi ljudje zapadajo v depresijo

Kristjani, pa tudi muslimani in drugi ljudje dobre volje, ki delajo na humanitarnem področju, poskušajo preko raznih projektov ljudem povrniti upanje. »Podpiramo jih materialno, pa tudi psihološko, otrokom omogočamo šolanje, ljudem, ki so zboleli za rakom, pomagamo kupiti zdravila. Toda potrebe so tako velike, da se zdi, da je naša pomoč kot kapljica v morje. Toda, kot je rekla Mati Terezija: brez te kaplje tudi ocena ne bi bilo. Zato delamo naprej,« je pravi Chelhod.

Od mednarodne skupnosti pričakujejo spremembo politike. Vrsto let namesto, da bi delala za mir, prodaja orožje skrajnežem. »Ne posegajte več v naše konflikte, ampak nam pomagajte živeti v miru. Zaprejo naj se vse tovarne orožja je bil jasen Robert Chelhod. Rešitev bi bila po njegovih besedah ukinitev embarga, saj prepotreben material za obnovo države ne more preko meja. Tudi Sirci, ki živijo v tujini, svojim domačim ne morejo poslati denarja. Vse transakcije so prepovedane. Iščemo povsem druge poti, da lahko pomagamo ljudem v ekstremno težkih situacijah, je povedal Chelhod. »Zaradi embarga ne trpi vlada ali predsednik, ali njegova žena, ampak navadni ljudje.«

Prodaja doma izdelanih sveč za pomoč ljudem v Alepu v Siriji
Prodaja doma izdelanih sveč za pomoč ljudem v Alepu v Siriji © Marjana Debevec

Svet

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica