Nataša Ličen
Jakob Čuk
Tanja Dominko
Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe.  (foto: Unsplash / Bill Oxford)
Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. | (foto: Unsplash / Bill Oxford)

Prepoved konfliktov interesov po slovensko

05.03.2021, 14:45 Dr. Jernej Letnar Černič

Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.

Avstralski sociolog prava in ustavni pravnik Martin Krygier razlaga vladavino prava kot omejevanje moči institucionalnih elit in ostalih družbenih elit s ciljem, da se preprečuje njena zloraba v zasebne, partikularne namene. Pri vladavini prava torej ne gre le za odločanje na podlagi prava, temveč primarno za omejevanje samovoljne moči. Vladavina prava v praksi deluje s pomočjo nekaj orodij. Eno izmed njih je prepoved dejanskih in potencialnih navzkrižij interesov.

Če je oseba več let ali celo desetletij opravljala pomembno funkcijo v državni upravi, si je v tem času ustvarila široko omrežje, ki ga lahko kasneje uporablja v svoje zasebne interese. 

Prepoved dejanskih in potencialnih navzkrižij interesov v teoriji preprečuje, da posameznik, ki opravlja določeno funkcijo v državnih institucijah ali razpolaga z veliko družbeno močjo ali ima vpliv v zasebni sferi, svojo moč zlorablja v svojo zasebno in finančno korist tako, da zanj nenapisana pravila ne veljajo. V demokratični in pravni državi niso dopustna niti dejanska niti potencialna navzkrižja interesov. Prepoved dejanskih navzkrižij interesov se nanaša na dejansko prisotnost navzkrižij, ki povzročajo tveganje za korupcijo, nepotizem in klientelizem. Prepovedano navzkrižje interesov lahko obstaja v času opravljanja funkcije in še vrsto let po prenehanju njene funkcije. Če je oseba več let ali celo desetletjih opravljala pomembno funkcijo v državni upravi, si je v tem času ustvarila široko omrežje, ki ga lahko kasneje uporablja v svoje zasebne interese. Preventivno se prepoved dejanskih navzkrižij interesov preprečuje z normativnimi mehanizmi nezdružljivosti funkcij, poročanja o premoženjskem stanju, registrom lobističnih stikov in vnaprejšnjimi deklaracijami navzkrižja interesov in podobnim. Prepoved potencialnih navzkrižij se nanaša tudi na tiste okoliščine, ki ustvarjajo zunanji videz navzkrižja interesov, čeprav dejansko morda ni prišlo do konflikta interesov.

Slovenska praksa iz življenja najelitnejših institucij slovenske demokratične in pravne države in tudi zasebnega sektorja kaže na globoko nerazumevanje instituta prepovedi dejanskih in navideznih konfliktov interesov, in posledično razumevanja vladavine prava. Poglejmo si tri hipotetične primere.

Prvi primer: Oseba A je bila desetletja zaposlena na vodstvenem položaju ene izmed največjih slovenskih gospodarskih družb. Po upokojitvi jo vlada RS imenuje na mesto članice sveta novo ustavljene javne agencije na specializiranem področju javne agencije. Svet odloča o podelitvi javnih licenc za opravljanje gospodarske dejavnosti na področju dela agencije. Zakon določa, da so člani sveta agencije neodvisni pri svojem delu in odločanju. Na dnevni red Sveta pride zahtevek gospodarske družbe, kjer je bila oseba A desetletja zaposlena. Ko eden izmed ostalih članov sveta osebo A opozori, da se mora izločiti iz odločanja, se ta oseba užaljeno odzove, da je sedaj upokojena in da za upokojence prepoved navzkrižja interesov ne velja. Predsednica Sveta ne vztraja in osebi A dovoli, da sodeluje pri odločanju. Svet agencije nato ugodi zahtevku dotične gospodarske družbe.

Drugi primer: Oseba B je predsednik ene izmed elitnih državnih institucij, ki naj bi skrbele za vladavino prava. Na njegovo institucijo pošlje zahtevek direktor institucije Z, kjer je bila oseba B do nastopa funkcije zaposlena. Oseba B kljub pozivom javnosti in kolegov na sami seji ne predlaga svoje izločitve iz odločanja o utemeljenosti zahtevka. Državna institucija, ki ji predseduje oseba B, po obravnavi odobri zahtevek direktorja institucije Z.

Tretji primer: Oseba C je vodja državne nadzorstvene institucije. Zakon zahteva neodvisnost in nepristransko opravljanje funkcije. Strokovno osebje njene institucije je pripravilo razpisno dokumentacijo za vzdrževanje informacijskega sistema. Na razpis se prijavi deset prijaviteljev. Izbirno komisijo sestavlja pet oseb, vodi jo pa oseba, ki je družinsko povezana z enim od prijaviteljev. Izbirna komisija po koncu izbirnega postopka javno naročilo podeli gospodarski družbi, ki je družinsko povezana z vodjo izbirne komisije.

Ne moremo preveč poudariti, da je razumevanje, uresničevanje in uveljavljanje prepovedi navideznega in dejanskega konflikta interesov ključno za pošteno delovanje državnih institucij in družbe nasploh.

Vsi zgornji primeri se nanašajo na prisotnost navideznega navzkrižja interesov. V slovenski družbi ne razumemo prav dobro, da prepoved navzkrižja interesov prepoveduje tudi navidezno navzkrižje, ki ustvarja zunanji videz medsebojne povezanosti med posamezniki s ciljem uveljavljanja svojih zasebnih interesov. Navzkrižje interesov je nevarno za delovanje vladavine prava tudi v primerih, ko je le navidezno. Državne institucije, vključno s tistimi, ki bi morale poučevati in preprečiti konflikte, pogosto ne razumejo prav dobro, da je pojem navzkrižja interesov povezan s prisotnostjo moči. Če je oseba upokojena, to še ne pomeni, da ni v nobenem dejanskem oziroma navideznem konfliktu interesov, zaradi česar bi se morala izločiti oziroma bi morala biti izločena. Prepoved navideznega konflikta interesov zahteva, da se mora vsaka oseba, ko začne opravljati funkcijo v državni instituciji, izločiti iz odločanja o zadevah, ki se nanašajo na njegove prejšnje dejavnosti.

Zgornji primeri in še številni ostali se vsakodnevno pojavljajo v slovenski družbi in državi. Nekateri se odkrivajo očem javnosti, drugi ostanejo skriti. Ustava in zdrava pamet vsem osebam, ki se znajdejo v podobnih situacijah narekuje, da se izločijo, da zavarujejo kredibilnost in legitimnost svojega položaja in institucije, ki jo predstavljajo. Ne moremo preveč poudariti, da je razumevanje, uresničevanje in uveljavljanje prepovedi navideznega in dejanskega konflikta interesov ključno za pošteno delovanje državnih institucij in družbe nasploh. Od njenega uresničevanja je odvisno, ali bomo kdaj v slovenski družbi imeli močne državne institucije in močno vladavino pravo, ter posledično višji življenjski standard.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Komentar tedna

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Naslovnica revije Ognjšče, april 2021 (photo: ARO) Naslovnica revije Ognjšče, april 2021 (photo: ARO)

56. obletnica Ognjišča

"Ne pohujšujte se nad moderno obliko, želimo biti v koraku s časom." Tako beremo v prvi številki revije Ognjišče, ki je luč sveta ugledala na današnji dan leta 1965.

O avtorju