Pevci zapojte: "Šeme brez treme"

Oddaje | 16.02.2021, 14:45 Vesna Sever Borovnik

Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. Pustni karnevali in povorke se odvijajo v mestnem, trškem in vaškem okolju. V pustnih sprevodih se predstavijo povabljene pustne skupine in posamezniki iz Slovenije, slovenskega zamejstva in iz sosednjih držav, torej nekakšna živa razstava mask. V marsikaterih vaseh na podeželju pa pusta praznujejo bolj intimno. Nekaj utrinkov tega praznovanja je bilo slišati tudi v tokratni oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.

V uvodu je Polko za debelo repo na harmoniko zaigral Franc Škofljanc z Viher na Krškem polju. Sicer pa smo se podali med Ligojnške maškare, predvajali odlomke pustnih obhodov Cerkljanskih laufarjev, slišali pesem vil in pokače s fašenka v Markovcih, pa orače iz Lancove vasi, oddajo pa so sklenili Liški pustje.

Liški pustjé spadajo med tradicionalne pustne maske na Slovenskem. Izvirajo iz okoliških vasi Liškega področja pod Kanalskim Kolovratom, med dolinama Soče in Idrije. Posebnost liških mask je, da so narejene iz pločevine. Najprej so bile narejene iz bakrene, po drugi svetovni vojni pa iz aluminijaste pločevine. Danes nadaljuje tradicijo izdelovanja liških mask Branko Žnidarčič, ki je pripravil tudi rekonstrukcijo mask iz 19. stoletja kot jih je v 50-ih letih zapisal in narisal slikar in etnolog Pavel Medvešek.

Iz zgodnjega obdobja se je do današnjih dni ohranila samo ena maska – lik Braja. Ostali obujeni liki iz tega časa so Ramašton (poglavar skupine s kostanjevimi ježicami okoli klobuka in dolgim bičem v rokah), Ramauš (na glavi ima bakreno masko, na katero je obešeno suho sadje, orehi, lešniki in po pripovedi naj bi bil to simbol za zahvale za dobro letino) in Bajari (obleko imajo narejeno iz lipovih trakov, v rokah pa nosijo značilne vile).

Pust je bil po prvi svetovni vojni prepovedan in maske so se znova pojavile šele leta 1947. V tem času so maske izdelovali iz aluminijaste pločevine. Delimo jih na »ta lepe« in »ta grde«. Pustni sprevod vodi harmonikaš in pobiralec, za njim pa stopata mladoporočenca. »Ta lepi«, ki vstopajo v hišo, pozdravijo domače in zaplešejo. To so mladoporočenca, zdravnik, žendar. »Ta grdi« pa so pustje, pustnice, rezjan, daj dam, opica, hudič in ženska, ki nosi moža v košu.

Obhode Liških pustov sem spremljala lani, na pustno nedeljo, v vaseh Úkanje, Bájte, Markiči in Britof. Vabljeni k poslušanju oddaje!