Alenka Rebula: Ustvarjalnost se prebuja le v odnosu

Za življenje 13. 02. 2021, 11:50 Nataša Ličen

Na pustno soboto, ki je na Radiu Ognjišče v znamenju dobrega dela, v pomoč misijonom in otrokom sveta, smo v rednem srečanju z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico, povezali pustno rajanje, željo po nadevanju mask, ki je zakoreninjeno globoko v ljudeh, je prastaro, ter pretirano lepotičenje, skoraj že patološko skrb za popolnost zunanjega.

»Življenje me je naučilo, da se ljudje včasih skrijemo za maske, ker je težko in morda najtežje pokazati vsem kdo smo. Obramba, ki izvira iz človeške krhkosti, iz strahu in nezaupanja, kaj bo drugi naredil, ko me bo videl takšnega, kot sem.«

Koliko avtentičnosti uspem izživeti?
»Življenje pod krinko, v zaverovanosti neke vloge, se morda zdi lažje, zaradi predvidljivosti. Ni večjih presenečenj. To je tudi razlog, zakaj pod krinko vztrajamo. Vsak od nas si nezavedno občasno nadene krinko, s katero gre najlažje naprej, ki delno odgovarja njegovemu značaju, talent za določeno krinko ima vsak od nas. Nekateri delujejo močneje, odločneje, drugim pa bolj ustreza, da si nadenejo dobrotljivo in usmiljeno krinko. Spodaj pa sta oba le človeka, veliko bolj podobna drug drugemu, kot si mislita.« Z Alenko Rebula smo se pogovarjali v oddaji Za življenje. 

Izpolnjenost je boljša beseda od sreče.
»Pristna, avtentična drža pomeni, da smo v realnosti, povezani s stvarmi in dogodki, ki se odvijajo tu in zdaj. Tako lahko tudi najlažje izberemo način, ali najprikladnejši odziv, kako se soočiti s trenutnimi razmerami.«

Otroci s šemljenjem skušajo ujeti več življenj, to je lahko zelo ustvarjalno. In, s tem ni nič narobe.

»Prevzemanje vlog, del tega so tudi gledališča, šemljenje in prevzemanje lastnosti, nadevanja mask, podob drugih bitij, je bogat in velik svet notranjega življenja in človekove ustvarjalnosti, ki s tem lahko zaživi. Na to lahko gledamo kot na nekaj lepega. Vemo, da je to nekaj prastarega, del naše kulture in tudi narodnega bogastva.«

Pretirano poudarjanje zunanjosti, ki se odmika od zdravega odnosa do telesa, zunanjosti?
»Kako razumemo človekovo telo? Povezani smo z občutki lepega, drugače se počutimo, ko smo čisti, urejeni. Ljudje imamo potrebo po negi. To ima svoj pomen, tako kot duhovno življenje in kultura, tudi telo ni samo »za zraven«. Prvi korak, da najdemo ravnovesje, je razumevanje skladnosti nege telesa kot duše.«

Z določenim videzom vemo, imamo večjo družbeno moč. Tako se lažje uveljavimo. Med vzroki za poudarjanje zunanje lepote sta volja po moči in želja po odnosu.

Kaj je kultura?
»Med pomeni te besede je tudi spoštovanje in čaščenje nečesa. Negujem kar želim, da je lepo. Ne gre za razkazovanje, gre za negovanje. Negujemo svoj videz, se ga lotevamo z nežnostjo, in s tem počastimo na sebi, kar nam je lepo.«
Zakaj toliko vlagamo v svojo lepoto?

»Verjetno je veliko razlogov, opozorim le na dva, prvi je volja po moči. Z določenim videzom vemo, imamo večjo družbeno moč. Tako se lažje uveljavimo. Pa, saj to počnejo tudi živali, pomislimo na njihovo šopirjenje in podobno. Nismo tako šibki pred drugimi. Drugi vzrok pa je želja po odnosu in po biti sprejeti. Včasih se ta dva vzroka povežeta, drugim želimo biti zanimivi, pritegniti njihovo pozornost in jih pritegniti k sebi. Tudi zato negujemo svoj videz, iz ljubezni pravzaprav do drugega, iz spoštovanja, ker je drugi počastil našo podobo, s tem, ko je pokazal, da smo mu všeč. V ozadju vsega tega je hrepenenje po odnosu.«

Prisluhnite celotnemu pogovoru, ki ga najdete v avdio arhivu: https://avdio.ognjisce.si/cikel/za_zivljenje

in spremljajte zapise Alenke Rebula na spletu: https://www.alenkarebula.com/