Vredno je bilo priti v Slovenijo, navkljub covidu-19

Slovenci po svetu | 04.02.2021, 18:05 Matjaž Merljak

Na desettedenskem obisku v Sloveniji v okviru ASEF-ovega štipendijskega programa sta bili učiteljica angleščine Julieta Puntin in arhitektka Mariela Sebernich iz Entre Riosa v Argentini, članici 4. generacije tamkajšnjih Slovencev. Kljub razmeram zaradi covida-19 je bil njun raziskovalni obisk uspešen. Veliko sta lahko naredili in izvedeli. Na žalost ni bilo možnosti spoznati slovenskih krajev in ljudi. A v središču njunega raziskovalnega obiska je bilo profesionalno in osebnostno zrasti in to se je zgodilo. Druge spodbujata, če le imajo priložnost, naj jo izkoristijo ter poskusijo.

Bilo je veliko negotovosti pred prihodom, a ljudje so bili zelo prijazni, so nudili pomoč, mentorja Barbara Fortuna in Jernej Markelj ter tistih nekaj, ki sta jih srečali - mogoče jih je bilo deset - so bili pripravljeni pomagati.

Čeprav sta bili sami, se nista počutili osamljeno ...

Julieta je in je sodelovala pri poučevanju angleščine v Sloveniji, točneje v izobraževalnem centru Erudio. Zaradi covida-19 je bilo vse na daljavo, virtualno. A vsi učitelji so jo prijazno sprejeli in vključili v pouk. Mariela je v Sloveniji z mentorjem preučevala načine konstrukcij in detajle konca 19. stoletja. Žal ni mogla obiskati Brd, saj so prvi slovenski priseljenci prišli prav iz Brd. Želela si je, da bi z mentorjem Jernejem Markljem odšla tja in si ogledala arhitekturo, da bi lahko primerjala z argentinskim razmerami. Obiskovali sta tudi tečaj slovenskega jezika, žal pa ni bilo možnosti za druženje z drugimi ASEF-ovimi štipendisti in za spoznavanje slovenskih krajev. Le enkrat sta za uro in pol zapustili Ljubljano, ko sta šli z vlakom v Kamnil. Mariela pa je zaradi dela, raziskovanja imela posebno dovoljenje in je bila v Kranju, Tržiču, Bohinju, Naklem ...

Razumeta nekatere slovenske besede in iz povedanega lahko včasih razumeta pomen, a ko je treba kaj povedati, se ustavi ... Jezik je popolnoma drugačen od španskega.

Če delaš pravo stvar in poskusiš iztržiti največ, ti bo uspelo, ne glede na okoliščine.

Sta potomki četrte generacije. Priseljenci v Argentino so se iz različnih razlogov bali navzven pokazati, od kod so. Tako njihovi predniki niso govorili svojega maternega jezika in ga prenašali naprej. Ko so jih vprašali za poreklo, so rekli, da so iz Avstrije. Zato je dolgo časa trajalo, da so prišli do tega, da zdaj vedo, da so slovenski potomci. Njuna prapradedka sta iz Slovenije in sicer iz Dolnjega Cerovega v Goriških Brdih. Takrat, to je bilo leta 1889, so prišli emigranti iz šestih družin: Prinčič, Benedičič, Srebrnič, Furlan, Podbersič, Fric.