Jože Bartolj
Andrej Jerman
Tanja Dominko
Mariela Sebernich in Julieta Puntin (foto: Matjaž Merljak)
Mariela Sebernich in Julieta Puntin | (foto: Matjaž Merljak)

Vredno je bilo priti v Slovenijo, navkljub covidu-19

04.02.2021, 18:05 Matjaž Merljak

Na desettedenskem obisku v Sloveniji v okviru ASEF-ovega štipendijskega programa sta bili učiteljica angleščine Julieta Puntin in arhitektka Mariela Sebernich iz Entre Riosa v Argentini, članici 4. generacije tamkajšnjih Slovencev. Kljub razmeram zaradi covida-19 je bil njun raziskovalni obisk uspešen. Veliko sta lahko naredili in izvedeli. Na žalost ni bilo možnosti spoznati slovenskih krajev in ljudi. A v središču njunega raziskovalnega obiska je bilo profesionalno in osebnostno zrasti in to se je zgodilo. Druge spodbujata, če le imajo priložnost, naj jo izkoristijo ter poskusijo.

Bilo je veliko negotovosti pred prihodom, a ljudje so bili zelo prijazni, so nudili pomoč, mentorja Barbara Fortuna in Jernej Markelj ter tistih nekaj, ki sta jih srečali - mogoče jih je bilo deset - so bili pripravljeni pomagati.

Čeprav sta bili sami, se nista počutili osamljeno ...

Julieta je in je sodelovala pri poučevanju angleščine v Sloveniji, točneje v izobraževalnem centru Erudio. Zaradi covida-19 je bilo vse na daljavo, virtualno. A vsi učitelji so jo prijazno sprejeli in vključili v pouk. Mariela je v Sloveniji z mentorjem preučevala načine konstrukcij in detajle konca 19. stoletja. Žal ni mogla obiskati Brd, saj so prvi slovenski priseljenci prišli prav iz Brd. Želela si je, da bi z mentorjem Jernejem Markljem odšla tja in si ogledala arhitekturo, da bi lahko primerjala z argentinskim razmerami. Obiskovali sta tudi tečaj slovenskega jezika, žal pa ni bilo možnosti za druženje z drugimi ASEF-ovimi štipendisti in za spoznavanje slovenskih krajev. Le enkrat sta za uro in pol zapustili Ljubljano, ko sta šli z vlakom v Kamnil. Mariela pa je zaradi dela, raziskovanja imela posebno dovoljenje in je bila v Kranju, Tržiču, Bohinju, Naklem ...

Razumeta nekatere slovenske besede in iz povedanega lahko včasih razumeta pomen, a ko je treba kaj povedati, se ustavi ... Jezik je popolnoma drugačen od španskega.

Če delaš pravo stvar in poskusiš iztržiti največ, ti bo uspelo, ne glede na okoliščine.

Sta potomki četrte generacije. Priseljenci v Argentino so se iz različnih razlogov bali navzven pokazati, od kod so. Tako njihovi predniki niso govorili svojega maternega jezika in ga prenašali naprej. Ko so jih vprašali za poreklo, so rekli, da so iz Avstrije. Zato je dolgo časa trajalo, da so prišli do tega, da zdaj vedo, da so slovenski potomci. Njuna prapradedka sta iz Slovenije in sicer iz Dolnjega Cerovega v Goriških Brdih. Takrat, to je bilo leta 1889, so prišli emigranti iz šestih družin: Prinčič, Benedičič, Srebrnič, Furlan, Podbersič, Fric.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenci po svetu

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Romanje vojakov na Brezje (photo: Romarski urad Brezje) Romanje vojakov na Brezje (photo: Romarski urad Brezje)

Vojaki poromali k Mariji Pomagaj

Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske vsako leto ob dnevu Vojaškega vikariata priromajo k Mariji Pomagaj. Somaševanje je na trgu pred baziliko vodil vojaški vikar Matej Jakopič. Delo ...

Ministrica Jaklitsch v družbi narodnih noš (photo: USZS) Ministrica Jaklitsch v družbi narodnih noš (photo: USZS)

Ministrica Jaklitsch na obisku v Ameriški Ljubljani

Škof, župnika, župan, podjetniki, politiki ... Vrsta srečanj je bila na sporedu obiska ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch v Clevelandu. Od vseh so najprisrčnejša ...

Zlorabe (photo: Pixabay) Zlorabe (photo: Pixabay)

Lobiji so gojišče vseh vrst zlorab

V Varšávi se bo popoldne začelo regionalno srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi za Srednjo in Vzhodno Evropo. Iz Slovenije se ga bodo udeležili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, murskosoboški ...

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...