Svetovni dan boja proti raku

Zdravstvo | 03.02.2021, 11:15 Mirjam Judež

4. februar je Svetovni dan boja proti raku, ki ga letos zaznamuje predvsem aktualna epidemija novega korona virusa. Toda zaradi epidemije se verjetnost pojavljanja raka med ljudmi ni zmanjšala. Naša sogovornica je bila mag. Venceslava Bavčar, mag. farm. iz Lekarne Ljubljana.

Polovica vseh rakov je posledica načina življenja in učinkov dejavnikov iz okolja

»Kdo bo zbolel in za katerim rakom z medsebojnimi učinki določajo dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost in naključje. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Danes vemo, da je polovica vseh rakov posledica načina življenja (kajenje, nezdrava prehrana, preveč alkohola, nezadostna telesna dejavnost) in učinkov dejavnikov iz okolja (bioloških, kemičnih in fizikalnih). Novi prepoznani primeri pa so povezani z dostopnostjo zdravnikov, izvajanjem presejalnih programov za določene vrste raka, ozaveščenostjo ljudi, da pri znakih in simptomih, ki ne izzvenijo, ne odlašajo.«

S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom

»K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. Spremembe v tkivu, iz katerih bi se kasneje lahko razvil rak (na primer rak materničnega vratu, debelega črevesa), je mogoče odstraniti ter tako preprečiti bolezen. Pri nas se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Program Svit). Svetujemo, da se na vabila redno odzivamo, saj je to najmanj, kar lahko storimo v preventivne namene. Če je od zadnjega presejanja minilo več kot je predvideno za ponovno presejanje, se pozanimajte pri svojem zdravniku in se naročite na ponovno presejanje.«

Če zdravstvene težave ne izzvenijo, naj zdravnik ugotovi, zakaj vztrajajo

»Če simptomi trajajo več kot tri tedne ali se stopnjujejo, je obisk pri zdravniku nujen. Npr.: kašelj, ki tudi po nekaj tednih ne izzveni, težko dihanje, bolečine v prsnem košu, hripavost, splošno slabo počutje, utrujenost, krvav izpljunek, nepojasnjeno hujšanje, … To so nekateri znaki raka pljuč. Če stanje lahko povežemo še z dejavniki iz okolja, delu s škodljivimi snovmi v preteklosti ali genetiko, je možnost za obolevanje za rakom toliko večja. Dolgotrajna izpostavljenost radonu, na primer, tveganje za razvoj raka pljuč poveča za deset odstotkov, k nastanku pljučnega raka pa »pripomorejo« tudi druge škodljive snovi, od prašnih delcev v kovinski industriji, niklja, arzena, azbesta do izgorevanja premoga v individualnih kuriščih ter dizelskih izpuhov.«

Skrb za zdrav življenjski slog je pomembna, saj odloži ali celo prepreči kronične bolezni in zmanjša tudi tveganje za nastanek nekaterih oblik raka. V vseh obdobjih življenja je aktualno živeti čim bolj zdravo. 

V času epidemije lahko dobite nasvet na daljavo, preko videokonference ali telefona

»Obdobje epidemije je vzpodbudilo razvoj različnih storitev svetovanj in obravnave na daljavo, govorimo o telemedicini, telefarmaciji. Danes so informacije na dosegu: npr. magistri farmacije v Lekarni Ljubljana svetujejo po novem tudi na daljavo, preko videokonference. Obiščite spletno stran Lekarne Ljubljana in se naročite na svetovanje ali druge storitve farmacevtske obravnave, ki so na voljo. Starejši, ki ne uporabljajo interneta, se poslužujejo bolj telefona. Tudi tako lahko opravimo npr. pregled uporabe zdravil in odgovorimo na težave, povezane z zdravili, ki jih pacienti imajo.«

Prihodnost bo preplet dobrega starega in dobrega novega

»Naj bo tako, do takrat pa upoštevajmo ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni: vzdržujmo razdaljo, imejmo pokrita dihala z masko, higiensko umivanje in razkuževanje rok, bodimo solidarni z bolj ranljivimi, starejšimi, bolnimi in drug z drugim ter se cepimo, ko bo cepivo na voljo in ko »pridemo na vrsto«.«