Gostja sklepnega pogovora Svetopisemskega maratona zdravnica dr. Mateja Logar

Slovenija 01. 02. 2021, 08:57 s. Meta Potočnik Alen Salihović

S covidom-19 je bil zaznamovan tudi sklep 13. Svetopisemskega maratona. Gostja je bila docentka dr. Mateja Logar, specialistka infektologije na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Z Marjanom Buničem sta se pogovarjala o njenem življenju s covidom-19. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v oddaji Naš gost, 13. februarja.

Z začetkom epidemije koronavirusa smo na televizijskih platnih spoznali obraze strokovnjakov, ki so pred svoje delo opravljali dokaj daleč od medijev. Ena od njih, dr. Mateja Logar je oseba, ki zmore s svojo mirnostjo odgovoriti na zahtevna vprašanja novinarjev in vladne ekipe. Marec 2020 je pred njo in njene sodelavce prinesel povsem nov izziv. »Če gledamo iz stališča infektologa je doživeti epidemijo kot za enega športnika iti na olimpijske igre. Če je rezultat dober, potem je tisto kar ostane za tem ta dober občutek. In to je ostalo v spomladanskih mesecih, na žalost nam zaenkrat ne gre tako dobro, ni več zaupanja v stroko, nekako se ta politični del bistveno bolj kaže.«

Pri svojem delu srečuje različne sodelavce paciente, prijazne in manj prijazne, ob tem pa uspe ohraniti strokovnost in prijaznost. »Če se pa začnem prepirati, pa traja deset minut, da se skregaš, potem potrebuješ deset minut, da se pomiriš in potem moraš narediti isto, kar bi moral pred 20. minutami. Zato je najboljše v začetku dvakrat globoko vdahniti in biti prijazen.«

Po besedah dr. Logarjeve je medicina že sama po sebi stroka, ki ni vedno prijetna. »Pogosto je smrt del našega vsakdanjega dela. V teh časih, kar mene najbolj prizadene in se me dotakne je pa to, da se svojci ne morejo posloviti. Se pravi, da nekdo umira sam.« Zato, če je le mogoče, poskrbijo, da se svojci lahko poslovijo od umirajočega ali pokličejo bolniškega duhovnika.

Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki je letos potekalo prek spleta, se je zvrstilo več sto bralcev, kar pomeni svojevrstno priložnost za druženje in molitev.