Mateja Subotičanec
Andrej Novljan
Marta Jerebič
Depresija, samota, strah (foto: Pixabay)
Depresija, samota, strah | (foto: Pixabay)

Dr. Lilijana Šprah o epidemiji tesnobe

29.01.2021, 06:56 Alen Salihović

Čas epidemije je na žalost prinesel, tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale še duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinja dr. Lilijana Šprah. Dejala je, da kljub temu, da smo se zvezali ničelni toleranci nasilja v družinah temu ni tako.

Raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Šprahova je uvodoma opozorila, da se je v zadnjih mesecih nasilje v družinah povečalo. »Vsaj v prvi fazi epidemije so podatki pri nas kazali, da se je za približno 20 odstotkov po policijskih evidencah in nevladnih organizacij povečalo število prijav. Vendar pa po sprostitvi ukrepov, se pravi poletno in jesensko obdobje se pa tovrstne prijave še povečujejo in jih je več kot običajno, če primerjamo enako obdobje prejšnjega leta.«

Za nasilje tako v družini kot kjerkoli drugje po besedah dr. Šprahove ni opravičila. Dodaja, da pa se pojavlja v različnih oblikah. »Različne oblike nasilja se pogosto med seboj prepletajo. Pri tem je prav, da omenimo, da ne obstajajo samo direktne žrtve nasilja ampak zelo pogosto so tudi posredne žrtve nasilja, predvsem otroci, mladostniki, ki opazujejo nasilje med člani družine. Samo nasilje v družini pa predstavlja zavestno zlorabo moči. Cilj tovrstnega nasilja je običajno ponižanje žrtve, poškodba, razvrednotenje ali njeno podrejanje.«

Pandemija je razkrila številne neenakosti, ki pa so poleg nasilja privedle tudi do večjih psihičnih stisk. Dr. Lilijana Šprah, ki je tudi vodja programa OMRA, to je programa »Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja« je še povedala: »Že v mesecu aprilu je Svetovna zdravstvena germanizacija opozorila, da v bistvu ne živimo samo v covid epidemiji ampak, da se nam paralelno odvija tudi epidemija tesnobe. Namreč na eni strani zaradi doživljanja teh stresnih okoliščin, strahu pred neko nenevarnostjo, ki nam ni bila čisto dobro v začetku poznana, kar se pa lahko odrazi v slabšem počutju posameznika. V tem primeru govorimo o napetosti, nemiru, nespečnosti, pojavljajo se lahko tudi različni vedenjski vzorci, nestrpnosti, neučakanost, izguba upanja, predajanje črnim scenarijem.«

Sogovornica, ki ji v celoti lahko prisluhnete na naši spletni strani še opozarja, da je o stiskah potrebno spregovoriti in biti na njih pozoren.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Anton Tomažič (photo: NSi) Anton Tomažič (photo: NSi)

»Kalvarija 1945«

Pred dnevi nas je presenetila novica o dokumentarnem filmu Misija Mangart, ki govori o smučarski tekmi na pobočju Mangarta, ki jo je v zadnjih dneh druge svetovne vojne organizirala 10. gorska ...

Dr. Jernej Letnar Černič (photo: fuds.si) Dr. Jernej Letnar Černič (photo: fuds.si)

Luč na koncu tunela?

Epidemiji kovida-19 leto in pol po njenem začetku ni videti konca. Zelo verjetno je, da nas nas konec poletja in jeseni čakajo močni vali novih okužb. Enako je verjetno, da se epidemije še nekaj ...

Dr. Mateja Logar (photo: www.svetopisemskimaraton.si) Dr. Mateja Logar (photo: www.svetopisemskimaraton.si)

Zakaj bi se cepljeni bal necepljenega?

V začetku junija smo dosegli vrh po številu cepljenih na dan, od takrat ta krivulja upada, zdaj smo pri 38 % ljudi, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma oz. 43 % z enim. Četrti delta val je začel ...