Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Naš pogled | 05.01.2021, 14:56 Mirjam Judež

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Vsak od nas se v tem obdobju srečuje z različnimi stiskami. Starejši so postali še bolj sami, še bolj izolirani. Veliko jih je ostalo brez zaposlitve. Še kako naporno je za starše, ki šolajo več otrok, skrbijo za mlajše, ki še ne hodijo v šolo, delajo od doma, skrbijo za gospodinjska opravila in za približno urejene odnose. Kdor v ta šolski seznam vključi še glasbeno šolo na daljavo, ve, da je večkrat situacijo doma moč opisati z dvema slikovitima besedama: »za znoret'«. Učitelji so se veliko naučili, otroci malo manj, so se pa naučili rokovanja z vso možno sodobno tehniko, ki jo sicer »v običajnih časih« držimo stran od njih. V korona obdobju smo po televiziji poslušali slabe novice, spremljali številke testiranih, okuženih, umrlih. Tisto, kar se je na začetku zdelo, da se nam ne more zgoditi, se je zgodilo in se še dogaja. Marsikdo je izgubil boj z virusom, kar nekaj jih tudi osebno poznamo. Šele, ko se to zgodi tebi ali tvojemu bližnjemu, situacijo začneš jemati resno ... Prav bi bilo, da bi v vojni proti virusu bolj stopili skupaj, se bolj držali ukrepov, ne pa, da se tudi tu po nepotrebnem delimo na desne in leve, na tiste, ki podpirajo ukrepe in one, še bolj glasne, ki se jim zdi vse skupaj ena velika politična igra vlade in teorija zarote ...

V situaciji, v kateri smo in ni lahka, pa smo dobili tudi lepa darila. Čas kar naenkrat ni bil več naš gospodar. Ni jutranje naglice, ni pretirane gneče na cesti. V času, ko si sicer v službi, si si lahko vzel odmor za kuhanje kosila, šel z otroki na bližnji hrib. Sorojenci so se bolj povezali, ker so to njihovi edini prijatelji (pa tudi sovražniki), ki so pri roki. Mame smo postale boljše kuharice. Z masko na obrazu si veliko bolj previden, paziš, kaj govoriš, česa se dotikaš. (Zaradi maske začneš celo dihati skozi nos, kar mnogim ni v navadi, je pa za zdravje koristno.) Zaradi zaprtosti občin smo spoznavali in občudovali naš kraj, vas, mesto, našo lepo domovino in njene skrite kotičke. Zaradi policijske ure smo ob spodobnih urah prihajali domov. Ker želimo zaščititi stare starše, se z njimi srečujemo na daljavo – stari starši so se naučili rokovati s tehniko, osvojili video klice. Kjer so dedki, babice pri roki, so lahko dejavno vključeni v proces varstva in šolanja od doma in so za starše ter vnuke pravi blagoslov. Hvala vam! Ponudili ste svoj računalnik, sobico, pomoč, mirno zavetje, kosilo in še kakšno risanko za povrh. Odnosi v družinah so se izboljšali, poslabšali ali pa kar oboje ... Imamo več časa za povezovanje, družabne igre, molitev, preizkušanje novih receptov, kak lep film. V lanskem letu nismo imeli toliko priložnosti za nakupe in izlete, zato smo lahko tudi nekaj prihranili. Lahko smo več spali. Nekateri so se lotili novih hobijev, pospravili podstrešja, preuredili stanovanje, se lotili novega tujega jezika, pisali knjige, pesmi, uredili fotografije, albume ... Ugotovili smo, da so sestanki prek Zoom-a super reč, saj lahko zraven kar v trenerki in s skuštranimi lasmi zlagaš perilo. Da so tudi pevske vaje na daljavo lahko učinkovite. Svete maše so se preselile na splet, v naše tople dnevne sobe, od koder nas pozdravi prijazen in nasmejan obraz in nam prinaša besede Kristusa. Tudi duhovniki so se urili v novih veščinah. Seznam »pridobitev« je neskončen, na žalost tudi seznam »izgub« ni prav kratek ...

Vsak se bori na svoj način, da zdrži obdobje, za katerega ne vemo, kako dolgo še bo trajalo in prav ta negotovost je morda tista, ki nas najbolj izčrpava. Glasbenikom, igralcem, gostincem, zabavljačem, delavcem v turizmu, prevoznikom, ... je težko, saj jih skrbi za preživetje, skrbi, kdaj se bo vse to končalo. Morda se kdo od vas bojuje s krivdo, ker je virus prinesel domov in okužil svojce ... Kot slišite, se kar težko odločim, česa je več, dobrega ali slabega. Verjetno velja, da je več tistega, česar iščeš.

Radio je medij, kjer ne dobiš »veliko nazaj«. Na terenu, ob srečanju z vami iz oči v oči, že vidimo, koliko vam pomeni. Ko pa smo zaprti v kleti, vsak v svoji pisarni, v studiu, ni pravega občutka, kaj se dogaja na oni strani, ker se malokdo od poslušalcev oglasi in kaj pohvali, raje pokritizira. Toda v minulih mesecih ste začutili, da nam morate povedati tudi kaj lepega, kako pomemben je radio za vas, kako smo vam krajšali čas osamljenosti, dolge, neprespane noči ... Čeprav se lani nismo srečevali na počitnicah, radijskih dogodkih in koncertih, smo kljub temu ostali močno povezani. Morda celo bolj kot prej. V težkih trenutkih ste nam stali ob strani. In mi vam! Pravite, da vam naš program pomaga, da ne zapadete v malodušje. Da s programom spodbujamo, dvigamo, prinašamo optimizem. Tako nam sporočate iz dneva v dan, nas pokličete, pošljete elektronsko sporočilo ali čisto navadno pismo s poštno znamko ...

Počaščeni smo, da iz dneva v dan dobivamo nove člane v družino Prijateljev Radia Ognjišče, čeprav vas k temu sploh nismo vabili prav »naglas«. Hvaležni smo za vsakega, ki pokliče in reče: »Zdaj sem pa končno zbral pogum in se odločil, da vaše delo tudi podprem!« Veseli smo prešteli, da se je v zadnje pol leta v družino PRO vključilo več kot 200 novih Prijateljev.

Za vse dolgoletne in nove Prijatelje imamo ob sklepu dobro novico! V prihodnjih dneh pričakujte v svojem nabiralniku Revijo PRO, ki bo zelo drugačna od revij, ki jih običajno pošiljamo. V njej smo se poklonili dvema velikima osebama, duhovnikoma, ki sta v minulem letu zaspala za večnost. To sta msgr. Franc Bole, direktor in ustanovitelj Radia Ognjišče in msgr. Alojz Uran, upokojeni nadškof. Oba sta močno zaznamovala naš radio in se dotaknila nas vseh, vsak na svoj način. Oba sta prinašala Luč, toplo besedo, optimizem. In verjamemo, da z Nebes gledata na nas in blagoslavljata naše delo.

Kaj bo prineslo leto, ki smo ga načeli, ne vemo. Malo smo se že utrdili, veliko smo prestali, kar nekaj nas pa še čaka. Vsi vemo, da tako, kot je bilo, ne bo nikoli več. Prav danes dopoldne je bila z nami farmacevtka, ki nam je vsem zagotovila, da se novega cepiva proti koronavirusu ne smemo bati, čeprav bi nas nekateri redki nasprotniki cepljenja, ki imajo vpliv in medijsko podporo, radi prestrašili. Skupaj bomo zmogli in če bomo znali iskati dobro in osvojili lekcije, ki jih prinaša življenje vsak dan sproti, bomo iz te bitke prišli močnejši.