Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

Slovenija | 30.12.2020, 10:30 Alen Salihović

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredju zdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra na Golniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za naš radio je spregovorila o bolezni, cepljenju, pa tudi o delu na oddelku.

Tina Remškar je covid-19 prebolela meseca aprila. Nekaj dni je imela visoko telesno temperaturo, bila utrujena, v razmaku parih dni je imela zelo boleče mišične krče, izgubila je vonj in okus. K sreči težav z dihanjem ni imela. »Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem pridobila nazaj fizično kondicijo, ki sem jo imela pred boleznijo. Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa, osem mesecev po okužbi. Zame so lepo skrbeli najdražji, bila sem pod »stalnim nadzorom« družine, prijateljev,« je povedala.

O delu na oddelku je povedala, da so zaradi pomanjkanja medicinskih sester morali sprejeti dvanajsturni delavnik. »V tem času delam ponoči v povprečju 7-8 krat na mesec, pred epidemijo pa sem delala dvakrat in še to dežurstvo. Pri delu smo se srečali z novimi izzivi, npr. kako uspešno komunicirati med rdečo cono, kjer so oboleli s covid-19 in medicinska sestra v polni zaščitni opremi, ki ji šumenje povzroča že sam ventilator skafandra in belo cono, kjer je vsa njihova dokumentacija, povezuje nas pa samo telefon. Na hitro smo se morali prilagoditi novim, izrednim razmeram, se poučiti o novem virusu, npr. poslabšanje dihalne stiske pri pacientu z novim korona virusom običajno poteka zelo hitro, tako je stalno spremljanje vitalnih funkcij in pacienta samega ključnega pomena, da pacienta pravočasno premestimo na enoto intenzivne terapije, če je to potrebno.«

Povedala je, da za 30 pacientov, ki sodijo v 2. ali 3. kategorijo po zahtevnosti zdravstvene oskrbe skrbijo tri diplomirane medicinske sestre in štiri srednje medicinske sestre podnevi in ponoči. »K sreči so nam na pomoč priskočili prostovoljci Rdečega križa, študentje zdravstvene nege in medicine. Srečujemo se tudi z umirajočimi, večkrat kot smo »vajeni« sicer, mnogi tudi umrejo in to ni lahko, je mogoče psihično celo bolj naporno, kot fizično.«

Večkrat je težko. Marsikdo je že pošteno utrujen. Dopusta ni mogoče koristiti, razen tri dni po dogovoru, za tiste, ki ne zmorejo več. Marsikdo je tudi že zbolel. Ampak, če si smem sposoditi besedi optimizma našega Petra Prevca, bi rekla samo še: »Gremo naprej!«

Vse poziva k nenehnemu nošenju zaščitne maske, čez nos in čez usta, upoštevanju fizične razdalje in k zračenju prostorov. Na vprašanje, kaj jo je do danes negativno in pozitivno presenetilo pa je odgovorila: »Negativno me preseneča, da je širjenje okužbe s SARS-CoV-2 za nekatere postal politični problem, ki to ni, in da ti razmišljajo samo o tem, kako priti do oblasti. V tem trenutku bi bilo najbolje, da bi vsi enotno in odgovorno upoštevali ukrepe in s tem pripomogli k zajezitvi okužbe. Pozitivno pa doživljam delo na kliniki Golnik in sodelovanje med zaposlenimi, kljub temu, da marsikdaj kaj potožim. V res kratkem času smo se reorganizirali in vsi imamo možnosti, da dajemo pobude in predloge za izboljšave in se mi zdi, da smo od začetnega kaosa lepo ujeli ritem.«

Glede cepljena pa je dejala, da je to svobodna odločitev vsakega posameznika. »Cepljenje bi absolutno priporočila tistim, ki imajo hujše okvare pljuč, ožilja in imunskega sistema (kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, debelost, koronarna srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, hepatitis B, rakava bolezen, kronična ledvična bolezen, imunska pomanjkljivost). Pogostost naštetih okvar se močno poveča pri starostnikih, kjer gre neredko tudi za kombinacijo več okvar skupaj, zato so starejše osebe bolj dovzetne za kritični potek bolezni.«