Molitev | (foto: Pixabay)
Kakšna je moja podoba Boga?
Alen Salihović
Tudi na današnjo 33. nedeljo smo svete maše spremljali s pomočjo medijev. Že sinoči ste na Radiu Ognjišče, tako kot sicer vsak dan v tednu, lahko prisluhnili prenosu svete maše iz frančiškanske cerkve na Tromostvoju v Ljubljani. Daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je dejal, da nas Božja beseda predzadnje nedelje cerkvenega leta, ko govori o talentih opozarja na odgovornost pred Bogom.
»Kakšna pa je moja podoba Boga? Vidim v njem nekoga, ki je trd, ki nadzoruje, ki jemlje, ki vse zahteva zase? Zato morda tudi ostajam raje nekoliko dlje od njega, v razdalji, v kateri se še čutim varnega, da moje življenje ostaja meni. Na ta način mislimo, da smo svobodni, pa smo v resnici ujeti, kakor je bil ujet v svoje prestrašene predstave tretji služabnik. Posledica tega je, da ne doživimo sreče, da v svoji veri ne doživljamo veselja, ki je v polnosti obljubljeno ob končnem srečanju z Jezusom. Kakor gospodar v priliki, tudi naš Bog ne jemlje, on daje, on se daje. Mar nam v lastnem Sinu Jezusu ni dal vsega? Kaj bi nam mogel še dati, da bi dokazal, da je Oče, da nas ljubi in da želi, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Vse nam je dal, vse nam daje, samo grehe, naše grehe je vzel nase,« je povedal nadškof Zore.
Dopoldne pa ste lahko sveti maši prisluhnili iz mariborske stolnice. Daroval jo je tamkajšnji nadškof metropolit Alojzij Cvikl. V luči četrtega svetovnega dne ubogih in gesla »Ponudi svojo roko siromaku«, je ugotavljal, da se ne moremo dobro počutiti, kadar je nek član človeške družine odrinjen v ozadje in postane senca. V povezati s tem je spomnil tudi na talente, ki so dani človeku: »Ponujena roka temu človeku pomeni, da je v nas sposobnost za dejanja, ki življenju dajejo smisel. Ponuditi roko pomeni znamenje, ki neposredno spominja na bližino, na solidarnost, na ljubezen.« Nadškof Cvikl je še dejal: »Če dar, ki sem ga prejel, postavim v službo bližnjega, skupnosti, Cerkve, lahko obrodi svoj sad. S tem ne bom nič izgubil, obratno, z veseljem v srcu bom čutil, kako sem podarjeni dar izkoristil in s tem osmislil svoje življenje. Prilika o talentih naj vse nas spodbudi, da bomo znali biti za vse darove hvaležni, jih odgovorno živeti v pozorni drži do bratov in sester.«
