Imamo možnost izbire. Gremo naprej.

Pozitiva | 22.10.2020, 18:00 Nataša Ličen

Od kritiziranja, jamranja, čakanja ni rezultatov. Če se opremo na svoje notranje moči, če govorimo o svojih težavah in izzivih ter obenem iščemo rešitve, če odkrivamo svoje vrline, v čem smo dobri, bo naše življenje lažje in odnosi boljši.

Mag. Nastja Mulej je bila sogovornica v oddaji »Via positiva«.

Kar nas zanima je, kako skupaj čim prej iz tega, da bo za vse čim bolje. Prispevamo lahko s petimi evri, petimi minutami ali s petimi besedami. 

»Pomembna je dobronamernost, da smo konstruktivni in da se zavemo povezanosti s širšo družbo.« Sredstvo komunikacije je pri tem drugotnega pomena. »Vse kar ljudje potrebujemo so dobri, kakovostni odnosi in občutek povezanosti. V mojem pozitivnem svetu vedno obstajajo rešitve. Ne smemo zdaj odpovedati, obstati na mestu, ne zakoličimo se. Gremo naprej!«, je spodbudila Nastja Mulej. In, dodala: »Vedno lahko kaj naredimo, drugače, a vendarle, vse kar je treba vedeti je, kje smo in kaj je naš cilj. Potem pa vklopimo možgane in razmišljajmo, kako ta cilj lahko dosežemo.«

Neurejeni odnosi porabijo ogromno časa in energije. Urejeni odnosi pa so mir. Splača se investirati v to.

Pišete dnevnik hvaležnosti?
»Še bolj kot dnevnik hvaležnosti je pomemben dnevnik prispevanja", je dejala Nastja Mulej. "Hvaležni smo za tisto, kar se zgodi nam, prispevanje pa je tisto, kar pro-aktivno naredimo za druge. Če bi pisali takšen dnevnik prispevanja in bi se ga držali, bi bili dejansko družba brez šibkih členov, ker bi si pomagali, prispevali drugim. Iščimo načine, kako lahko prispevamo. Včasih lahko s petimi evri, drugič s petimi minutami ali s petimi besedami.«

Dobro je biti obveščen, toda ne hranimo se pretirano z medijskimi novicami. Ni čudno, da smo mnenja, kako se nič ne da in da smo pred izumrtjem. Nastja Mulej je razmišljala naprej: »Potrebujemo pomoč pri usmerjanju misli navzgor in naprej.« Vsaj uro na dan imejmo občutek, da smo mi gospodarji svojih misli, ne pa da se pustimo preplaviti občutkom, da je vse neizvedljivo, nemogoče, grozeče. »Nima smisla iskati krivca. Razmere so, kakršne so, zato pa upoštevajmo ukrepe, da čim prej mine. Vse kar nas zanima je, kako skupaj čim prej iz tega, da bo potem za vse čim bolje.«

Naši možgani se neradi prilagajajo, najraje bi delovali avtomatsko.

"Mlinarjeva hči je bila včasih za vedno mlinarjeva hči, z rojstvom se je že zarisala njena pot. Smo danes še za tovrstno »stabilnost«? Nisem povsem prepričana«, pravi Nastja Mulej.
Naši predniki so nam v toku časa priborili možnost izbire. Danes se v večini sami odločamo, kaj smo in kaj hočemo biti. Zato ne moremo tožiti za starimi časi, ko je bilo vse enako, raje poglejmo, v čem smo dobri, katere talente imamo, kaj res radi počnemo in nas napolni ter sledimo temu cilju in gremo naprej. Načrtujmo, pripravljajmo se, razmišljajmo vnaprej, ni se pa treba držati tega načrta kot pijanec plota. Preveč generacij pred nami se je borilo, da lahko mi danes živimo tudi mentalno svobodnejše življenje.

Če se pretirano hranimo z dnevnimi novicami, ni čudno, če potem vidimo vse črno okrog sebe.

»Želimo si, da bi imeli vse pod nadzorom. Da bi bilo vse stabilno in znano, ker se naši možgani neradi prilagajajo. Najlažje jim je delovati avtomatično. Se spomnite časov, ko je bilo danes vse tako kot včeraj? V sodobnem času pa se zavedamo, da če bom danes delal tako kot sem včeraj, me jutri verjetno že ne bo več.« Številne možnosti in priložnosti imamo danes, če jih le znamo videti in imamo dovolj poguma, da jih preizkušamo.

Ljudje se nenehno razvijamo
Ne moremo vplivati na vse, na kaj pa lahko. "Nič nimamo od tega, če mislimo, da so naše potrebe takšne kot sosedove in jih na isti način tudi uresničujemo. Osnova dobre družbe je toleranca, ti si v redu, jaz sem v redu, on je v redu, vsi delamo po najboljših namenih, kot tisti trenutek zmoremo. Nenehno rastemo in se razvijamo. Pustimo, naj drugi živijo svoje življenje, mi pa se toliko ukvarjajmo s svojim, da bomo radi s seboj. Če nismo radi s seboj, s kom pa bomo?"