Bogovič: Pomen dolgotrajne oskrbe na podeželju tudi v smeri koncepta Pametnih vasi

Slovenija 12. 10. 2020, 10:41 Alen Salihović

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive k boljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. Podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 to podporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v tako imenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

»Dolgotrajna oskrba ni vroča tema le pri nas ampak je zelo aktualna tudi v luči Evropske unije, za lokalne skupnosti in državo pa glede na demografska gibanja prinaša veliko izzivov kot tudi mnogo priložnosti za razvoj,« je dejal evropski poslanec Franc Bogovič in dodal, da vidi velike priložnosti, da se skrb za starejše in dolgotrajno oskrbo nadgradi tudi na podeželju v skladu z vsemi sodobnimi trendi, kot jih daje tudi koncept Pametnih vasi, iz katerega v Posavju že gradijo tudi Srebrnih pametnih vasi.

Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Bogovič je v razpravi o evropskem podnebnem zakonu, pri katerem je aktivno sodeloval kot poročevalec v senci v okviru Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta izpostavil velik pomen tega zakonodajnega predloga za okolje ter opozoril, da okolja ne bomo rešili s sprejetjem zahtevne in ambiciozne zakonodaje, ampak z dejanji v gospodarstvu, med prebivalstvom, med kmeti in v realnem svetu. Poudaril je tudi, da moramo ob teh ambicioznih okoljskih ciljih preprečiti zmanjšanje in izgubo delovnih mest, ki bi bila posledica prehitrih potez. »Preprečiti moramo energetsko revščino tistih ljudi, ki imajo najnižje prihodke in bodo težko pokrivali povečane stroške energije in ogrevanja,« je poudaril Bogovič in dodal, da mora biti prehod v ogljično nevtralnost pravičen za vse države in državljane.

V zvezi z novo predlagano gozdno strategijo pa je Bogovič izpostavil: »Pri pripravi nove gozdne strategije sem intenzivno sodeloval ter predlagal tudi nekaj amandmajev, ki so bili usklajeni s slovenskim ministrstvom ter so bili nato tudi dejansko sprejeti in upoštevani v kompromisnih predlogih. Dejstvo je, da na tem področju vsi prihajamo do istih vprašanj ter dilem, in sicer, ali je gozd ključno področje zgolj z vidika okolja in biodiverzitete, kjer opravljajo pomembno vlogo ponora ogljika iz ozračja, ali pa je gozd glede rabe lesa tudi gospodarska in socialna dejavnost, tako z vidika kmetijstva in lastnikov gozdov, kakor tudi z vidika uporabe teh materialov, ki so najboljša zaloga ogljika ter nadalje tudi iz vidika zaposlovanja ljudi, saj je dejstvo, da kot izjemno pomembna gospodarska panoga v EU posredno in neposredno zagotavlja delovna mesta prek 3 milijonom ljudi.«