Milan Herzog: Za svojo domovino sem hotel nekaj narediti in pritegniti tudi ostale k prispevanju svojega

Naš gost | 05.09.2020, 18:00 Nataša Ličen

Celotne slike osamosvajanja našega naroda v devetdesetih letih morda nikoli ne bomo uzrli. Številni posamezniki so prispevali pomemben del, katerih prispevke morda nikoli ne bomo mogli dovolj ovrednotiti. Ker jih ne poznamo, ker jih ne predstavimo dovolj jasno in celostno javnosti, ker zanje niti ne vemo. Med temi je gotovo tudi Milan Herzog, poslovnež, domoljub, katerega življenje in delavnost sta razpeta čez ves svet.

Živi in dela v Švici, vsake toliko pa pride na grad, oziroma Chateau Agata, v Gornji Radgoni. To je kraj, kjer je bil rojen. In, kamor se rad vrača. Kako to, da je postal graščak?

Demokracijo je treba graditi. Je kot majhen otrok, ki ga z ljubeznijo in trudom vzgajamo, da se postavi na svoje noge.

»V devetdesetih letih je bilo veliko ljudi brez dela, država se je šele osnovala. Po večkratnih pregovarjanjih in spodbujanju takratnih občinskih mož sem sprejel ponudbo in vzel grad Gornja Radgona v najem. Pred sprejetjem in podpisom pogodbe sem večkrat odklonil ponujeno. Ko sem se odločil, da vstopim v obnovo, sem imel pred seboj željo ustvariti priložnosti tudi za delo lokalnih ljudi.«

Cirkus ga je popeljal v svet

»Hotel sem spoznati svet, vedel sem, da mi takrat veljavni sistem ne bo omogočil toliko, kot bom lahko dosegel drugod. V svet sem šel s cirkusom. Imel sem srečo in spoznal dobre in poslovne ljudi, od katerih sem se veliko naučil. Sem metropolit. Hitro sem spoznal, da je žal politika velikokrat trgovina. Polna zgodbic, ki si jih nekdo izmisli. Stara garda meče blato, ker sami niso sposobni narediti ničesar. Marsikaj so si brez prave vsebine po-delili. Prav takšni so nevarni za demokracijo in celo za obstoj države«, je bil v pogovoru za radio Ognjišče, v oddaji "Naš gost« kritičen Milan Herzog.

»Saj to se ni zgodilo samo pri nas, ampak v številnih državah po svetu. Nesposobni si ne želijo ob sebi sposobnih ljudi, ker jih ogrožajo in tako kot družba na vseh nivoji nazadujemo. Vsak skrbi le za svoj žep. To je treba ustaviti.«

Grad je moj hobi. Kot oldtimer je, ki ga je treba skrbno negovati. To je tudi prostor, kjer sklenem marsikateri poslovni dogovor.

»Okolje je pomembno, kakovost bivanja in obnašanja. Če poslovni partnerji vidijo, kako živim, mi ob videnem lahko zaupajo. Po svetu je vse več goljufij, zato je zaupanje in ozadje, ki ga ima oseba, zelo pomembno pri sklepanju poslovnih vezi. Izkušnje so me podučile in postal sem dober psiholog, hitro razberem, s kom imam opravka.«

»Če človek danes pokaže svoja čustva, mu rečejo, da je šibak. Žal nekateri poslovneži zato ne upajo izraziti svojih čustev, ker so lahko zlorabljena. Moje zadovoljstvo so na gradu oslički, zjutraj jim očistim »štalo«, se z njimi pogovarjam, potem se sprehodim po vrtu. Ko grad odpremo, na njem sprejemam ljudi, jim postrežem s kavo in tako naprej. V Švici pa dan začnem s telovadbo."

Človek je kot baterija, ki se tudi prazni, zato je treba prepoznati trenutek, kdaj se je treba spet napolniti.

No, ko na gradu sklenemo dan in ga zapremo za obisk, se ozrem po grajskem poslopju in opazujem lastovke, ki jih je pri nas resnično veliko. Poslušam glasbo in preprosto opazujem življenje in utrip gradu. V tem lahko uživam, v tej čudoviti atmosferi. Rad grem tudi v grajsko kapelo, kjer se zautavim ob razmišljanju o tem, kje sem in kaj vse je že za menoj. Želim živeti vse življenje, ne čakati na leta, ko bom lahko začel živeti. Notranji mir mi je zelo pomemben, zato si je treba znati vzeti čas tudi zase. Človek je kot baterija, ki se tudi prazni, zato je treba prepoznati trenutek, kdaj se je treba spet napolniti.«

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora. Drugače je slišati, kako besede izreče, poudari Milan Herzog, kot jih le prebrati v zapisanem. Še mnogo je zgodb, ki bi jih bilo vredno slišati, morda boste pa vi kdaj te sreče, da boste pri srečanju na gradu morda ujeli kakšno, ki je nam tokrat ni uspelo slišati.