Demografski sklad in njegove pasti

Komentar tedna | 25.09.2020, 14:31 Dr. Jernej Letnar Černič

V Sloveniji moramo začeti resno razmišljati o ukrepih, ki so potrebni, da bomo v prihodnosti ohranjevali podoben življenjski standard ali ga poskušali izboljšati. Podobno težko javnofinančno vprašanje je kako bo lahko slovenska država v prihodnjih letih in desetletjih še naprej vzdrževala podobne standarde?

Letošnja epidemiološka kriza je še poglobila krizo slovenske družbe in bo v srednjeročnem obdobju zmanjšala njene zmožnosti učinkovitega odzivanja na zgornje vprašanje. Res je, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi ostale evropske države. V tej luči so nekatere države ustanovile različne pokojninske in demografske sklade, ki naj bi jim v prihodnosti pomagali premostiti težave starajočega se prebivalstva in zavarovati narodno bogastvo tudi za prihodnje generacije.

Šolski primer uspešne zgodbe je Norveški pokojninski globalni sklad, ki trenutno upravlja z več kot trilijoni Evrov. Norveški sklad investira v najuspešnejša globalna podjetja in z naložbam upravlja skladno z mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja. Nekako v tej luči se že nekaj let v slovenski stroki razpravlja o podobnem slovenskem demografskem rezervnem skladu. Vlada je v tem tednu na seji obravnavala predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi upravljal z nekaj milijardami državnega premoženja, torej pravega palčka v primerjavi z norveškim skladom. Ideja o nacionalnem demografskem skladu zagotovo ni napačna, saj bi v teoriji takšen sklad lahko plemenitil državno premoženje in prevzel del bremena pokojninske blagajne. A sam Nacionalni sklad bi se po ciljih moral zgledovati po Norveškem in skrbeti ter varovati premoženje slovenske države tudi za prihodnje generacije. Pretekle prakse institucij slovenske pravne in demokratične država terjajo, da smo pri presoji smiselnosti ustanovitve sklada skrajno previdni.

Korporativne prakse upravljanja v gospodarskih družbah s kapitalsko družbo v zadnjih treh desetletjih niso najboljše. Arbitrarne prakse divje privatizacije in tajkunizacije slovenskega gospodarstva v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so dobro znane. Kasneje so si upravljanje državnega premoženja prelagale različne interesne in politične koalicije, ki jim prakse dobrega korporativnega upravljanja niso bile v interesu. Ni naključje, da je Slovenski državni holding d.d., institucija, ki trenutno upravlja s kapitalskimi naložbami slovenske države, šele lansko leto sprejel Kodeks korporativnega upravljanja, kar je sicer že desetletja minimalna zahteva na globalnem trgu. Politika se je vsa ta leta vmešavala v delovanja SDH-ja in v njegov upravni in nadzorni odbor postavljala ljudi brez vsakršnih strokovnih referenc.

Slovenska država in njene javne finance se nahajajo na prelomnici. Nekaj je treba storiti, da se zagotovi njihova srednjeročna vzdržnost, ki bo še naprej zagotavlja njeno delovanje. Primerjalne prakse različnih demografskih skladov kažejo, da so lahko teoretično dobra pot za varstvo in oplemenitenje državnega premoženja, vendar pod pogojem, da sledijo dobrim mednarodnim praksam korporativnega upravljanja. Če želimo, da bo imel slovenski nacionalni demografski sklad vsaj minimalne možnosti za plemenitenje državne premoženja, mora prevladati načelo meritornosti pri njegovem delovanju in izbiri vodstvenega kadra. Člane upravnega in nadzornega odbora je potrebno poiskati preko mednarodnih razpisov, pri čemer je treba normativno omejiti vpliv dnevne politike. V nasprotnem primeru, če bomo znova dopustili, da prevladajo prakse negativne selekcije, kilentalizma in nepotizma, takšnega sklada sploh ne potrebujemo. Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je takšen sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.