Petra MalenšekPetra Malenšek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Katedrala v Nantesu (foto: Pixabay)
Katedrala v Nantesu | (foto: Pixabay)

Priznal, da je v katedrali v Nantesu zanetil požar

Svet | 26.07.2020, 16:15 Marta Jerebič Slovenska tiskovna agencija

Požar v katedrali v francoskem mestu Nantes je podtaknil 39-letni begunec iz Ruande, ki je prostovoljno delal v katedrali.

Francosko tožilstvo ga je zaslišalo že neposredno po požaru, a ga je nato izpustilo. Potem ko so ga sinoči znova zaslišali, je dejanje priznal, motiv pa za zdaj ostaja neznan. Njegov odvetnik je povedal le, da močno obžaluje svoje dejanje in da sodeluje s tožilci.

Minulo soboto zjutraj so v katedrali izbruhnili trije požari, ki so uničili orgle iz 17. stoletja in vitraže, poškodovana je tudi notranjost cerkve iz 15. stoletja. Francoski finančni minister je napovedal, da bo obnovo prevzela država.

Francoski škofje so ob požaru v sporočilu za javnost zapisali, da ne gre samo za uničenje verske dediščine, ampak tudi za poteptanje simbola katoliške vere, saj so prizadeta srca vseh tistih, za katera je bil to kraj molitvi, duhovnega zatočišča in oporna točka vere.

To ni prvi večji požar na katedrali sv. Petra in Pavla v Nantesu. Leta 1972 so ognjeni zublji močno poškodovali streho katedrale, ki je zato zaprla vrata za tri leta, dokončno pa so jo obnovili leta 1985. Cerkev ima sicer dolgo zgodovino: graditi so jo začeli leta 1434, končali pa šele po 457 letih. Leta 1862 jo je francosko ministrstvo za kulturo razglasilo za zgodovinski spomenik.

Svet
Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.

O avtorju