Zgodovinar Mitja Ferenc prejel visoko avstrijsko odlikovanje

Novice | 10.07.2020, 12:00 Petra Stopar

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je priznanega slovenskega zgodovinarja in izrednega univerzitetnega profesorja dr. Mitjo Ferenca odlikoval z Velikim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo. Odlikovanje je prejel za izreden prispevek in obširno raziskovalno dejavnost na področju zgodovine in kulture Kočevarjev ter prikritih grobišč po povojnih pobojih.

Avstrijska veleposlanica v Sloveniji, mag. Sigrid Berka, je univ. prof. dr. Mitji Ferencu svečano izročila Veliki častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo. Priložnostne slovesnosti v prostorih avstrijske rezidence v Ljubljani, so se udeležili tudi slovenski minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Štih in sodelavci katedre za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

V svojem nagovoru je veleposlanica poudarila, da za zgodovinarja in raziskovalca dr. Ferenca pri njegovem delu štejejo dejstva in ne čustva ali osebna prepričanja in nazori. »Slovenija je lahko ponosna na znanstvenika kot je dr. Ferenc, čigar dosežki so bili opaženi tudi v Avstriji. Tako Avstrija danes gospodu profesorju dr. Mitji Ferencu izreka zahvalo za njegovo nadvse pomembno raziskovalno delo in dolgoleten angažma na področjih, pomembnih tudi za Avstrijo,« je dejala.

Dr. Ferenc je s svojimi znanstveno podkrepljenimi predavanji, publikacijami in razstavami odločilno prispeval k razumevanju zgodovine in usode Kočevarjev na Slovenskem. Zato ugotovitve njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela današnji generaciji Kočevarjev v Sloveniji, Avstriji in drugod po svetu omogočajo obširen vpogled v zgodovino svojih predhodnikov. Prav tako je Ferenc dolgoletni član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč, ki so za Avstrijo prav tako izrednega pomena, ker med žrtvami najdemo tudi številne pripadnike takrat v Sloveniji živečega nemško govorečega prebivalstva ter civiliste z avstrijske Koroške. Ob tem se dr. Ferenc kot znanstvenik kakor tudi kot član omenjene komisije vseskozi zavzema za pieteten spomin in spoštljivo obravnavo tudi teh žrtev, katerih potomci danes živijo zlasti v Avstriji.

Kot je povedal v odzivu ob prejemu odlikovanja, je »izredno vesel, globoko počaščen in ponosen, da me je tuja država spoznala za tisto, kar sem pred tremi desetletij začel spoznavati«. Sprva je obiskoval in raziskoval partizansko dediščino, kot so bolnišnice, baze, tiskarne ... »Toda, ko sem preučeval to zaželeno zgodovino, sem začel spoznavati tudi drugačno, manj zaželeno, skrito, zamolčano. In to so bila prikrita grobišča kot posledica povojnih pobojev, ki jih je bilo v Kočevskem Rogu kar veliko, in pa seveda usoda območja, ki ga je šest stoletij naseljevala nemška manjšina na Kočevskem in ki je zaradi ideološke in narodnostne netolerance bila izredno prizadeta, pravzaprav je izginila z obličja Zemlje, in so ostali samo še ostanki. A ko smo pred 27 leti prvič pripravili večjo razstavo, je bil naš namen jasen, in sicer, da narodnostne manjšine bogatijo našo skupnost in da če je dediščino ene manjšine doletela takšna usoda, da je naša dolžnost, da jo ohranimo, vsaj v spominu,« je povedal za naš radio.

Dodal je, da je v zvezi s Kočevsko nastalo že osemnajst monografij, zadnja – ’Izgubljene kočevske vasi’ v angleškem prevodu – prav ta teden. Dr. Mitja Ferenc ve, da bo reševanje vprašanja prikritih grobišč in Kočevska ostala njegova »znanstvena ljubezen do konca mojih znanstvenih dni«. V luči 30. obletnice spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu, ki smo jo obhajali v sredo, 8. julija, je še povedal, da se je zadnja leta na področju urejanja in iskanja prikritih grobišč kar veliko spremenilo, a je ovir še vedno veliko, veliko pa porabijo tudi energije za odstranjevanje le-teh. »Gre, čeprav bi si želeli, da bi se zadeve premaknile hitreje,« pravi, saj »še vedno nismo dokončali naše osnovne, civilizacijske in pietetne dolžnosti, da bi vsi mrtvi imeli svoj grob«.

Profesor dr. Ferenc je leta 1985 diplomiral na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlil na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer je opravljal naloge svetovalca za varstvo zgodovinske dediščine. Leta 1999 je doktoriral s temo Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev v letih 1942–1956. Od leta 2001 je zaposlen na Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za zgodovino predava sodobno zgodovino jugovzhodne Evrope. Leta 2001 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen v naziv docenta, leta 2007 pa v naziv izrednega profesorja. V letih 2004–2006 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Za svoje delo na področju ohranjanja kulturne dediščine je že leta 1994 prejel Steletovo priznanje. Za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini pa je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje, so še zapisali v sporočilu za javnost na Avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani.