Virus ne bo šel nikamor, lahko nas čakajo zelo težki časi

Oddaje | 05.06.2020, 10:20 Mirjam Judež

Ob sproščanju ukrepov in prihajajočih poletju se postavlja mnogo vprašanj, kako izvesti, organizirati oratorije, počitnice za ranljivejše skupine, letovanja, … V Svetovalnici, ki jo je vodil Blaž Lesnik, smo gostili Simono Perčič dr. med., spec. jav. zdrav. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Trenutno je epidemološka slika ugodna. Kaj bo, ne vemo, zato se lahko ukrepi spreminjajo. Virus ne bo šel nikamor, lahko nas čakajo zelo težki časi, zato je treba vzdrževati osnovne ukrepe po preklicu epidemije. Problem je, da vemo zelo malo o virusu. Ne vemo, kako se prenaša, kakšna natančna so obolenja pri starostnikih, odraslih, otrocih, ne vemo, koliko časa se kje zadržuje. Vsak dan je več novih dognanj, ampak še vedno vemo zelo malo. «

Štirje temeljni ukrepi po preklicu epidemije

»Ponotranjiti bo treba nove navade, nov način življenja in zato, da zaščitimo sebe in skupnost, se moramo držati štirih temeljnih navodil:

1. Če smo bolni, kažemo znake akutnega dihalnega obolenja (slabo počutje, vročina, kihanje, kašljanje, oteženo dihanje), ostanemo doma, pokličemo zdravnika in ta se bo odločil za vzem brisa ali ne. Velja za odrasle ali otroke.
2. Socialna distanca. Še vedno velja, da se na javnih prostorih v trgovinah, gostinstvu, vzdržuje 1,5 m razdalje med ljudmi, ker se virus širi kapljično in ko dihamo, se izločijo izločki v prostor. 1,5 m razdalje pomeni zaščito.
3. Higiena rok naj bo poostrena kot v času epidemije. Kjerkoli smo v javnih prostorih, ko pridemo domov iz trgovine, šole, službe, ... vedno si umijemo roke z vodo in milom večkrat dnevno, razkužujemo, to imejmo v mislih.
4. Higiena kašlja. Kašljamo v rokav ali v roke, da ne okužimo zraka okrog sebe. To je preventiva, ki najbolj higiensko varuje pred nadaljnjo cirkulacijo virusa.«

Otrokom izmerimo telesno temperaturo. Pri telesni temperaturi smo si posamezniki različni, zato je poleg temperature treba pogledati tudi klinično sliko otroka: ali kašlja, kiha, mu teče iz nosa ...

Oratoriji, letovanja otrok, tabori, ...

»NIJZ zaenkrat letovanja odsvetuje. Tukaj so številne kritične točke. Pri taborjenju otroci spijo v šotorih, otroci so v neposrednem stiku, socialna distanca takoj pade. Problem so skupne sanitarije, skupna ležišča v domu. Otroci naj se zadržujejo samo v svojih skupinah od 10-15 otrok. Če se en okuži, se lahko dá v karanteno le otroke iz tiste skupine. Mi svetujemo, odgovornost pa mora prevzeti organizator sam. Ne vemo dovolj, koliko otrok je asiptomatsko okuženih, to druženje lahko predstavlja veliko tveganje za širitev koronavirusa. Večja, kot je skupina, večja je možnost prenosa. Problem je, da ko otroci zaključijo letovanje, če se okužijo, ta virus prenesejo domov in lahko pride do eksponentne rasti okuženih. Problem so obroki, kjer spet pride do druženja in nenadzorovanega širjenja virusa.«

Otroci naj bodo v majhnih skupinah 10 - 15 otrok, ki naj se ne mešajo, ne družijo med sabo. Skupine naj gredo na obrok ločeno, upoštevati se morajo vsi strogi higienski ukrepi.

Prehranjevanje, uporaba sanitarij

»Skupine naj hodijo po vrsti na obroke, važno je prezračevanje notranjih prostorov, razkuževanje, red na WCjih, ki jih razkužimo večkrat na dan. Otroci posamično vstopajo na WC. Glede prehranjevanja: po navodilih je treba držati razdaljo, družine jedo skupaj, drugi pa na razdalji 1,5 metra. Mize naj bodo postavljene tako, da je med njimi 1,5 m distance. Če so otroci na letovanju, jedo v etapah, po skupinah, za vsako skupino je treba razkužiti mize, stole.«

Včasih se morda zdi, da smo neživljenjski, smo pa za življenje.

Prenočevanje na letovanjih, v planinskih kočah ...

»Mi strogo priporočamo: ena oseba v eni sobi. Isto velja za otroke. V planinskih kočah s skupnimi ležišči velja enako kot pri ostalih namestitvenih obratih: skupna ležišča so samo za eno družino, različne skupine se ne smejo mešati. Če bo epidemološka slika boljša, se bodo ti ukrepi sprostili. Kjer so sobe, pa ena družina oz. ena oseba na sobo.«

Preverimo, če so otroci zdravi

»Otrokom izmerimo telesno temperaturo. Brezstični termometer je dovolj zanesljiv. Pri telesni temperaturi smo si posamezniki različni. Nekdo je bolan že, če ima telesno temperaturo pod 37 stopinj, drug pa ni bolan pri 37,5. Poleg temperature je treba pogledati tudi klinično sliko otroka: ali kašlja, kiha, mu teče iz nosa. Če opazimo bolezenske znake pri otroku, ga izoliramo, damo v svojo sobo. Slovenija je majhna, točk za odvzem brisov je dovolj, organizatorji pokličejo zdravnika, povejo, da je z otrokom nekaj narobe, se ga pregleda in eventuelno pošlje na odvzem brisa.«