Zakaj posegamo po tujih mlečnih izdelkih?

Kmetijstvo | 01.06.2020, 09:49 Robert Božič

Uvoz mlečnih izdelkov, ki večinoma ne dosegajo kakovosti domačih mlečnih izdelkov, je izziv, ki bi ga ob letošnjem svetovnem dnevu mleka vsekakor morali nasloviti. Povprečen prebivalec Slovenije namreč, po podatkih Statističnega urada Slovenije, letno popije 43 litrov mleka in 12,6 kilogramov jogurta, poje 9 kilogramov sira in skute, 4,6 kilogramov smetane in še nekaj več kot 5 kilogramov drugih mlečnih izdelkov.

A zavedati se moramo, da napis »proizvedeno v Sloveniji« na embalaži mleka in mlečnih izdelkih še ne zagotavlja, da je tudi osnovna surovina, torej mleko, slovenska, saj je ta informacija prepuščena prostovoljni navedbi proizvajalcev. Če želite stoodstotno slovensko poreklo, izberite mleko in mlečne izdelke z nacionalnim znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, saj le ta znak zagotavlja, da je celoten postopek, torej od molže do predelave, potekal v Sloveniji.

19. svetovni dan mleka

1. junij je leta 2001 za svetovni dan mleka razglasila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, z namenom, da bi tudi na ta način spodbujala in krepila zavedanje ljudi o pomenu mleka v prehrani in to v vseh deželah sveta.

Slovenija je zaradi naravnih danosti tipično govedorejska dežela. Imamo namreč veliko travnatega sveta, na katerem se lahko pase govedo in drobnica in za te vrste živali tudi lahko pridelamo dovolj sena za krmo. V Sloveniji se je lani z govedorejo ukvarjalo približno 30.000 kmetij, redila so približno 483.000 glav govedi, od tega malo več kot 100.000 krav molznic.

Zaradi epidemije novega koronavirusa doma predelali 6 odstotkov več mleka

Večino slovenskega pridelanega kravjega mleka odkupijo mlekarne in drugi odkupovalci. V lanskem letu je bilo po zbranih podatkih Statističnega urada odkupljenih približno 564.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 72 odstotkov. Letos je ta delež v prvih treh mesecih zaradi korona krize narasel na 78 odstotkov, so sporočili s Statističnega urada Slovenije.

Paradoks: Kljub samoskrbnosti s surovim mlekom, ga veliko tudi uvozimo

Slovenija vse surovo mleko, ki ga ne predelajo mlekarne, izvozi. A to še ne pomeni, da surovega mleka ne uvažamo. V letu 2018 ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot ga je uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozimo jih vrednostno precej več kot jih izvozimo. Med izvoženimi in uvoženimi mlečnimi izdelki največji delež pripada siru: izvozili smo ga za 31 milijonov EUR, uvozili pa kar za 99 milijonov EUR, navajajo na Statističnem uradu.

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, v katerem se združujejo predelovalci mleka iz vse Slovenije, je z dobro argumentacijo in v konstruktivnem duhu pred leti doseglo, da se je v sektorskem odboru za mleko sprejela odločitev, da lahko kmečko sirarstvo v Sloveniji vstopa v shemo Izbrana kakovost s svojimi dodatnimi pogoji, kar se odraža tudi s svojim znakom certificiranja. Znak »Izbrana kakovost Slovenije« s pripisom »kmečki« pove, da imamo v rokah mlečni proizvod, ki, ne samo, da je pridelan in predelan v isti državi, ampak, da se je to zgodilo na sirarskih kmetijah v Sloveniji. Certificiranje namreč postavlja dva dodatna pogoja: Da gre za tradicionalno predelavo mleka, ko so siri narejeni iz surovega mleka, jogurt in drugi fermentirani mlečni izdelki pa iz nehomogeniziranega mleka, tako označeni izdelki kmečkih sirarjev pa morajo biti narejeni tudi iz mleka lastne kmetije ali mleka dokupljenega na kmetijah oddaljenih največ 25 kilometrov.