Slovenija je vroča točka Evrope – Imamo vse, pa tega ne znamo izrabiti

Oddaje 27. 05. 2020, 12:48 Nataša Ličen

Spremenjen in pogosto tudi nepravi način gospodarjenja najbolj ogroža biotsko raznovrstnost. Tudi intenzivna obdelava le posamezne kulture ustvarja tako imenovane zelene puščave. Ob Dnevu biotske raznovrstnosti smo se pogovarjali s priznanim botanikom, dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Tujci, ki pridejo k nam, se ne morejo načuditi bogastvu naše flore.

Na površini Slovenije, ki je razmeroma majhna, imamo več kot 3500 različnih rastlinskih vrst. To je veliko bogastvo. Poljska jih ima za primerjavo 2400, Nemčija komaj preseže našo številko. »To že nekaj pove«, pravi dr. Jože Bavcon, ki doda: »Severnejše dežele imajo po nekaj več kot 1000 različnih rastlinskih vrst. Mi pa imamo Alpe, Dinaride, Panonski svet in še malo Submediterana, in ko se to vse zmeša med seboj, je to res vroča točka Evrope, kot rečemo za Slovenijo po biotski raznovrstnosti. In, ko pridejo k nam tujci, se čudijo, saj drugod tega ni več.«

Rastlinske vrste bolj ali manj izgubljamo zaradi spremenjenega načina gospodarjenja, manj zaradi podnebnih sprememb, kot se običajno govori.

Kaj najbolj ogroža pestrost rastlin?
»Najbolj jih ogroža spremenjen način gospodarjenja. Če se dotaknem samo pisanih travnikov, drugod po Evropi izginjajo, mi jih še imamo. Drugi del je intenzivna obdelava, zaradi katere imamo tako imenovane zelene puščave. Izgubljamo pestrost flore tudi zaradi invazivnih rastlin, ker z zemljo ne gospodarimo preudarno, se le-te razraščajo. Pa še ostali načini nespretnega ravnanja z okoljem izrivajo pestrost flore.«

Angleška kratko pokošena zelenica ni prioriteta v Sloveniji, saj zanjo pri nas ni primerna klima.

»Pustimo na travnikih vsaj določene otoke nepokošene, da trave in ostalo rastlinje dozori, se rastline osemenijo in so tako tudi hrana opraševalcem. Tudi, če hočemo imeti čisto trato, je ne bomo mogli imeti, ker pride od drugod še veliko semenskega materiala, dokler pač tako še bo. Bolj ali manj zaradi spremenjenega načina gospodarjenja izgubljamo rastlinske vrste in ne toliko zaradi podnebnih sprememb, kot se pogosto govori."

Stopiti moramo nazaj k naravi in prepoznati njeno harmonijo. Če je ne bomo razumeli, bo narava slej ali prej udarila nazaj.

»Izgubili smo stik z naravo.« Tudi izobraževalni sistem je biologijo zapletel, postavil na prezahteven nivo, in jo razdrobil v podrobnosti. Otroci bi morali spoznavati naravo, ki jo vidijo okrog sebe, s katero sobivajo. »Podrobnosti so za biologe, za strokovnjake. Človek živi z naravo. Ljudje pogrešajo zelenje, to se je zelo pokazalo tudi v času epidemije, veliko je bilo povpraševanja po sobnih zelenih rastlinah. Ljudje niso imeli stika z naravo in to so močno pogrešali, ta prvinski stik z naravo v prostoru, v katerem bivajo. Zato resnično potrebujemo ustanovo, kakršna je tudi Botanični vrt in žalostno je, da tako težko dobimo sredstva za kader, za vzdrževanje vrta, ki ima 210-letno zgodovino."

To je tragikomičnost Slovenije, ki ima vse, pa tega ne zna izrabiti. "Biotska pestrost je prihodnost Evrope, to se je zelo pokazalo v »korona« času. Stopiti moramo nazaj k naravo in prepoznati njeno harmonijo. Če je ne bomo razumeli, bo narava slej ali prej udarila nazaj.«