V času epidemije smo več kupovali od lokalnih ponudnikov | (foto: Pixabay)
Epidemija je spremenila odnos do hrane
Oddaje Nataša Ličen
Zaradi epidemije so mnogi zadnja dva meseca precej ali povsem spremenili prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19. Odvijala se je spletno v več državah, vanjo so se vključili tudi na Inštitutu za nutricionistiko.
O izsledkih je v »Svetovalnici« spregovorila raziskovalka doc. dr. Anita Kušar: »V povzetku raziskave se je pokazalo kot dobra sprememba v prehranjevalnih navadah v prvi vrsti več načrtovanja, izbira kakovostnejših živil, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, več nakupovanja lokalne hrane, pri pridelovalcih iz bližnje okolice, tehtnejša uporaba hrane, posledično manj zavržene hrane, kar seveda velja ohraniti tudi po koncu epidemije.«
Številna gospodinjstva so pekla kruh doma. Pravijo, da bodo s tem nadaljevali tudi po epidemiji.
Prvi izsledki raziskave kažejo tudi znatno povečan obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju. Pri preskrbi s hrano smo se bolj posluževali živilskih prodajaln, ki so bližje domu, pomembno mesto pri preskrbi z živili so zasedli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih.
»Slovenci smo pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko. Nakupovanje hrane v času epidemije pa je postalo bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto.«
Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili.
»Večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana sploh, hkrati se je povečalo tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.«
Pri pripravi obrokov doma se je predvsem povečal delež gospodinjstev, ki pripravljajo zajtrk in kosilo, večerje pa so se tudi že pred epidemijo pogosto pripravljale doma.
Kot zelo dobra metoda nakupovanja se je izkazal listek s seznamom živil. Če se ga držimo, kupimo manj, in predvsem ne kupimo tistega, kar ne potrebujemo. Posledično zato manj hrane tudi zavržemo.
Rezultati raziskave kažejo tudi, da je dobra tretjina gospodinjstev med epidemijo zaužila več hrane, o manjši količini zavržene hrane pa je poročala približno petina gospodinjstev.
Veliko gospodinjstev je v tem času začela s peko domačega kruha. Kar 63% vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v prihodnje.
Približno petina gospodinjstev poroča, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.
Prehrana je vedenjski dejavnik in nekatere spremembe v odnosu do hrane bodo imele lahko tudi dolgoročen vpliv na zdravje prebivalcev Slovenije. Mnogim so začetne omejitve dostopa do hrane, omejene kuharske veščine ter finančne omejitve predstavljale izziv in hkrati priložnost za izboljšave.
Več informacij:
https://www.nutris.org/novice/rezultati-raziskave-epidemija-covid-19-pomembno-vpliva-na-prehranjevalne-navade-prebivalcev-slovenije
