Jože Bartolj
Miha Močnik
Tone Gorjup
Direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman (foto: ARO)
Direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman | (foto: ARO)

Direktor bolnišnice Golnik Rozman: Bil sem navdušen nad pogumom

04.06.2020, 07:14 Mirjam Judež

V oddaji Pogovor o smo ob sklepu epidemije gostili direktorja Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleša Rozmana, kjer je bilo v času epidemije hospitaliziranih 58 bolnikov, žal pa so imeli tudi 11 smrtnih primerov, s povprečno starostjo nad 80 let. Vseeno pa ga veseli, da sta med ozdravljenimi tudi dve 95-letni bolnici. »V času epidemije so se pokazali tisti posamezniki, ki znajo zelo pozitivno prispevati, so zelo požrtvovalni in kreativni, so pa tudi drugi, ki svojega strahu ne znajo prav kanalizirati in iščejo krivca za nastalo situacijo. Pojavi se še problem ekonomske krize, izpad dohodkov, nekateri so ostali brez služb in tukaj se pojavljajo stiske.«

O pozitivnih in negativnih presenečenjih v času koronavirusa

»Ko smo videli podobe iz sveta, Italije, kakšno nevarnost predstavlja, nas je vse obšla tesnoba, bila je stiska z zaščitno opremo, ki je na začetku ni bilo dovolj, iskali smo dodatne aparature, s katerimi bi lahko ljudem pomagali. Nismo bili prepričani, ali so zaščitni ukrepi dovolj dobri, da preprečimo okužbe med zaposlenimi. Iz preteklih epidemij smo videli, da je bilo ogromno število okuženih med zdravstvenimi delavci, v bolnišnici je bilo veliko strahov. Navdušen sem bil nad pogumom, konstruktivnostjo, pomočjo nekaterih, prav ta osebna stiska in negotovost v tej situaciji, ko so ljudje in njihovi svojci življenjsko ogroženi, pa lahko sproži veliko negativnih reakcij in tako so v nekem obdobju nekateri zaposleni zavračali stik s tistimi, ki so delali na covid oddelku.«

Ukrepi za zajezitev koronavirusa pri nas so bili pravšnji, virusa še ni konec

»Pri nas smo se hitro organizirali, ukrepi so bili blažji kot v Italiji ali Španiji, a bili so pravšnji. Za pohvaliti je sodelovanje in odgovorno ravnanje ljudi. Ker smo na začetku uspeli zaustaviti večji del obolelih, smo s tem rešili veliko življenj, ki bi lahko prezgodaj ugasnila, po drugi strani pa smo epidemijo prej obvladali. Naše obnašanje po epidemiji ne sme biti lahkomiselno, ker virusa še ni konec. Pri nas so trenutno ugodni epidemiološki kazalci, a zadnjih 14 dni ugotavljamo, da novo okuženi primeri prihajajo od zunaj, kjer epidemiološka situacija ni tako ugodna. Začeli so se obiski iz drugih držav, naši državljani bodo šli na počitnice v tujino, kjer obstaja možnost okužbe.«

Zaščitna maska za 4x zmanjša moč prenosljivosti koronavirusa

»Zaščitna maska bolj kot mene ščiti drugega pred mano. Ko jaz govorim, kašljam, te kapljice letijo do metra in pol, pod ventilatorjem se to lahko zvrtinči po zraku in če nosim masko, se večina kapljic ustavi za masko in ne grejo naprej. Izračunali smo, če v zaprtem prostoru v relativno tesnem stiku dva nosita masko, je možnost okužbe za 75 % manjša, kot če bi bila oba brez maske. Za 4x se zmanjša moč prenosljivosti tega virusa. V situacijah, kjer je večja možnost okužbe, toplo priporočam, da nosimo masko (npr. na letališčih obvezno, ko bo veliko tranzita, so bencinske črpalke kritične, povsod v zaprtih prostorih, kjer ne morem držati razdalje in je gneča). Če smo na prostem, v naravi, z ljudmi, s katerimi se družimo sicer, pa maska ni potrebna.«

Tudi pri 70 % starostnikov okužba s Covidom poteka blago v obliki nahoda, prehodne viroze

»Ostareli ljudje, ki so doma pri družinah, so zelo malo zbolevali. So pa v starostni skupini nad 75 let zbolevali predvsem stanovalci domov za ostarele. Ko okužba pride v tak dom prek okuženega osebja oz. obiska, je tam prenos zelo hiter. V teh domovih je ogromno ljudi, ki imajo veliko spremljajočih bolezni, morda je celo 80 % ljudi nepokretnih ali slabo pokretnih in vse to prispeva k slabšemu izhodu bolezni. Hodili smo po domovih, delavce izobraževali o pravilni rabi zaščitne opreme. Če bi zgolj vozili ljudi v bolnice, epidemije ne bi mogli zajeziti in imamo nekaj uspešnih zgodb: Naklo, Horjul, Metlika, Bokalci, sta pa dva domova, kjer to ni uspelo. Obstajajo veliki očitki, da okuženih nismo želeli prepeljati v bolnico. Tudi pri 70 % starostnikov okužba s Covidom poteka blago v obliki nahoda, prehodne viroze in teh starostnikov nismo prevažali v bolnišnico. So bili pa tja prepeljani vsi tisti, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo. Očitki, da smo obolele pustili umirati v domovih, so povsem neresnični.«

Kaj nas čaka?

»V pripravah na drugi val epidemije moramo napraviti zaloge zaščitne opreme za naslednjo zimo. Če ne bo koronavirusa, bodo tu drugi respiratorni virusi, dodatno bo treba izobraževati osebje, treba bo izboljšati povečati število zdravnikov, ki obvladajo mehansko ventilacijo in invazivne postopke za primer, če pride večji naval bolnikov na intenzivne oddelke. Opreme je relativno dosti, treba pa bo izboljšati infrastrukturo na področju zdravstva, da se pripravijo oddelki, ki bodo sposobni reagirati na okužbe v zimskem času (npr. gripa je še vedno zelo smrtonosna bolezen). Treba je oblikovati tudi odzivne time, če se »zgodi« določen dom za ostarele, da pridejo pomagati zdravstveni delavci od zunaj. Prav je, da tudi njih izurimo, da povečamo nivo pripravljenosti.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Politika, Zdravstvo, Pogovor o

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša (photo: Cathopic) Sveta maša (photo: Cathopic)

K maši preko spleta ali v cerkev?

Vodja urada za liturgijo kardinal Robert Sarah je v pismu predsednikom škofovskim konferenc zapisal, da prenos svete maše ne more nadomestiti fizične navzočnosti v cerkvi. Kjer zdravstvene razmere ...

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju