Čebela na oljni repici | (foto: Jošt Gantar / MKGP)
Tretjič obeležujemo Svetovni dan čebel
Slovenija Robert Božič
Da se ljudje dobro zavedamo pomena čebel in drugih opraševalcev med drugim kaže tudi dejstvo, da uradno spletišče www.worldbeeday.org danes beleži precejšen obisk in je na trenutke zaradi preobremenjenosti tudi nedosegljivo. Združeni narodi so današnji spominski dan na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, letošnje tretje praznovanje pa je v veliki meri podrejeno ukrepom za zmanjševanje možnosti širjenja novega koronavirusa.
Učiti se od čebel!
Osrednji dogodek bo opoldanska virtualna mednarodna konferenca z naslovom Angažiraj se za čebele, ki jo pripravlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo skupaj z mednarodno čebelarsko organizacijo Apimondia in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori ministrstva za kmetijstvo, pravi ministrica dr. Aleksandra Pivec: »Želimo opozoriti, da moramo v tej smeri delovati prav vsi, prav vse skupine, in se zavedati pomena ohranjanja okolja, čiste narave in tudi načinov kmetovanja, ki bodo čim bolj naravi prijazni in trajnostni in bomo tako čebele in tudi druge opraševalce tudi v prihodnje čimbolj zavarovali.«
Ministrica Pivčeva še dodaja, da so nam čebele lahko za vzor v mnogih pogledih, še posebej v izzivih, ki jih pred človeštvo postavlja premagovanje posledic pandemije novega koronavirusa.
Kranjska sivka je zaželena čebelja pasma
Ob današnji tretji obeležitvi svetovnega dne čebel se mnogi sprašujejo, kakšna prihodnost se piše kranjski sivki. Čebelarji opozarjajo na velik pomen rejskega dela in ohranjanje čistosti te edine avtohtone slovenske pasme čebel, ki jo zelo cenijo tudi na Japonskem. Franc Šivic pa njeno mirno naravo in eksploziven spomladanski razvoj opisuje kot glavna dejavnika za to priljubljenost.
Statistični podatki pravijo, da je bilo lani največ kranjske sivke izvoženo v Libanon, sledita Japonska in Bangladeš. Na Japonskem je zelo iskan tudi slovenski med, saj smo ga lani tja izvozili daleč največ in sicer 201.200 kilogramov. V zadnjih 10 letih se je izvoz medu iz Slovenije povečal za 8-krat in je v 2019 znašal skoraj 332 ton.
Mladi se pogumno podajajo v čebelarske vode
Na mnogih slovenskih šolah potekajo čebelarski krožki, ki jih ponavadi vodijo izkušeni čebelarji doma iz okolice šol. Je pa ta pomladni čas, ko čebele tudi rojijo, najbolj idealen čas za osnovanje prvega panja in začetek učenja čebelarjenja, je v eni od naših kmetijskih oddaj povedal priznan čebelar Milan Meglič: »Če si v času rojenja mlad čebelar začetnik pridobi prvi roj in ga po možnosti da na ekološke satnice, in opazuje njegov razvoj, kako raste, kako se pripravlja na zimo, kako mu lahko pri tem pomaga, se bo veliko naučil...«
Načinov čebelarjenja je skoraj toliko kot čebelarjev, zato so začetniki, ki nasvete iščejo pri več ljudeh, pogosto zbegani. Modro se je torej odločiti za čebelarskega mojstra, ki ga poznaš im mu zaupaš, svetujejo tisti, ki so v minulih letih naredili prve korake.
V čebelarskih krogih, še posebej med tistimi večjimi čebelarji, je sicer marsikdaj govora o tem, da je v Sloveniji preveč čebelarjev, da težko najde vsak svoj prostor, da je zaradi tega tudi bolj na udaru širjenje nekaterih čebeljih bolezni. A skoraj vsak čebelar prizna, da se je za čebele navdušil v rani mladosti in tako naj tudi ostane. Na mladih svet stoji. Tudi čebelarjih!
