Slavi Košir
Matej Kržišnik
Rok Mihevc
Zastava Evropske unije (foto: Pixabay)
Zastava Evropske unije | (foto: Pixabay)

Česa bi se morali spominjati 9. maja?

09.05.2020, 15:05 Helena Križnik

Mineva 75 let od konca druge svetovne vojne. Ob jubileju so se že zvrstile in se še bodo različne slovesnosti - v luči previdnostnih ukrepov zaradi novega koronavirusa so nekoliko drugačne kot običajno. A sporočilo je isto - ohranjati je treba spomin ter si prizadevati za solidarnost in dialog. To so tudi temelji Evropske unije, položeni so bili prav na današnji dan leta 1950, ko je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, s katero se je začelo povezovanje narodov stare celine. Zdaj so na obzorju novi izzivi.

Dogajanje v letu 1945 je staro celino prerezalo na pol

Druga svetovna vojna se je po šestih letih uradno končala 9. maja 1945 minuto čez polnoč. V prestolnicah po Evropi so se ogromne množice podale na ulice že dan prej. A veselje je po poročanjih prevladovalo predvsem med mlajšimi generacijami, med starejšimi je bilo zaznati predvsem melanholično vdanost v usodo. Milijone ljudi je namreč umiralo zaradi lakote, ostali so brez strehe nad glavo in bili travmatizirani. Izjemno nasilje je staro celino prerezalo na pol, je spomnila zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. »Simbolično z berlinskim zidom, z železno zaveso. Za več desetletij je vzhodni del Evrope obtičal v totalitarnih državah sovjetskega tipa. Šele po letu 1990 so se počasi izvijale iz tega, a ostali so določeni vzorci obnašanja, kar vsakodnevno spremljamo tudi v slovenskem prostoru.«

V Sloveniji je pred 75 leti eno vrsto totalitarizma zamenjala druga

9. maj pred 75 leti na naše ozemlje ni prinesel svobode, ampak je eno vrsto totalitarizma zamenjala druga. »Komunistični totalitarizem z vsemi svojimi prerogativi, od koncentracijskih in delovnih taborišč ter povojnih in izvensodnih pomorov do množičnih političnih političnih procesov, montiranih sodnih procesov, zaplemb premoženja, prisilnih selitev prebivalstva, odnosa do cerkve... Še bi lahko naštela teh neposrednih povojnih pridobitev novih komunističnih oblasti.« Slovenski narod ostaja globoko ranjen, je ugotavljala dr. Valič Zver, ki je tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo.

Stara politična nomenklatura, kot je dodala, oblasti ni izpustila iz rok. Ljudje, ki so nasprotovali demokratizaciji in osamosvojitvi, so še med nami, z ostanki nekdanjega režima torej nismo opravili. Tudi zato je po besedah dr. Valič Zver nujno, da smo del Evropske unije.

Evropa se spominja predloga političnega sodelovanja za trajen mir med narodi

Evropska unija se prav danes spominja predloga političnega sodelovanja pred 70 leti za trajen mir med narodi stare celine. »Robert Schuman kot eden velikih evropskih državnikov, očetov združene Evrope, Evropske unije, je v svojem znamenitem nagovoru dejal nekaj pomenljivega - da se ne moremo pretvarjati, da združevanje Evrope ni velika in naporna naloga. Ta proces, ki je proces in traja še danes, zahteva popolno spremembo v odnosih med evropskimi državami.«

Krize so razkrile, da Evropa ne more biti samo skupnost ekonomskih interesov

V vsem tem času se je Evropska unija soočala tudi z razdiralnimi silami. Med njimi so finančna in gospodarska kriza, migracijska ter zdaj še zdravstvena. »Gotovo so razkrile določene slabosti ustanov, učinkovitosti ustanov Evropske unije. A na drugi strani so razkrile tudi, da Evropa ne more biti samo skupnost ekonomskih interesov, ampak se mora povezovati tudi v kompleksnih procesih integracije na različnih področjih,« je ocenila dr. Valič Zver.

Janša: Evropska unija je naša zavestna izbira

Podobno so sporočali tudi voditelji sedemindvajseterice in vseh glavnih ustanov Evropske unije v skupnem video posnetku. »Evropa je naša usoda, Evropska unija je naša zavestna izbira. Izbira v želji po miru, svobodi in blaginji, v želji po sodelovanju in povezovanju na temelju spoštovanja različnosti in skupnih vrednost evropske civilizacije. Moč in prihodnost Evrope sta v njenih ljudeh, ki te vrednote živijo,« so besede slovenskega premierja Janeza Janše.

Pahor: Evropska unija ni problem, ampak rešitev

Da Evropske unije ne potrebujemo le za ohranjanje miru, je prav tako poudaril predsednik naše države Borut Pahor. »Še nikoli nismo drug drugega potrebovali tako kot zdaj in v teh globalnih razmerah. Zato pravim: Evropa ne sme nazaj, ampak mora naprej. Evropska unija ni problem, ampak rešitev.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Evropska Unija, Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Vernica v cerkvi (photo: Unsplash) Vernica v cerkvi (photo: Unsplash)

Kako smo spustili standarde "zakmašne" obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja.

Ustavni sodnik DDr. Klemen Jaklič (photo: ARO) Ustavni sodnik DDr. Klemen Jaklič (photo: ARO)

Ustavni sodnik Jaklič o predpogojih demokracije

»Sistem, ki ima resnične probleme na ravni oblikovanja volilne in politične volje, ni demokracija.« Tako je za Radio Ognjišče dejal ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Spregovoril je o tem, kakšni ...

O avtorju