Ozelenitve in priložnost samopreskrbe na javnih urbanih površinah in strehah

21. 04. 2020, 13:22 Nataša Ličen

Beseda kriza izhaja iz grške besede krinein, ki pomeni odločiti se. Zato je sprememba, preobrazba, izhod iz poznanega in soočanje z novim tudi velika priložnost.

V svet novih priložnosti, odkrivanj, raziskovanja nas vpeljujejo in vabijo tudi številni projekti Društva ProstoRož, kjer se ukvarjajo z vprašanji javnega urbanega prostora. Raziskujejo prostor in njegov pomen za lokalne prebivalce in družbo, je v osnovni obrazložitvi njihovih zanimanj in dela opisano na njihovi spletni strani https://prostoroz.org/koncept/

Alenka Korenjak, arhitektka, soustanoviteljica Društva in vodja projektov: »Takoj po študiju in nekaj letih bivanja v tujini smo tri prijateljice ustanovile Društvo ProstoRož z namenom raziskovanja javnega prostora. Kako pozitivno vpliva na kakovost bivanja. V današnjem času, v trenutni karanteni, se znova kaže prav to, velik pomen javnega prostora v neposredni bližini našega bivanja, posebej v mestih, za psihično in fizično zdravje bližnjih prebivalcev.«

Želimo biti povezani s skupnostjo, v kateri živimo.

Vrtovi na strehah
»Nov pomen zdaj dobiva več projektov, ki jih peljemo vzporedno, vezani so na potenciale javnih prostorov in neposredno tudi na samopreskrbo. Eno je, da se ukvarjamo z ozelenitvijo streh javnih stavb, trenutno smo v pripravi načrtov ozelenitve strehe Osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. Na strehi bodo zelišča, zaradi statike ne morejo biti na njej večji vrtovi, bo pa služil kot zunanja učilnica.«

Ljubljana? Projekt Zunaj
»Pomemben projekt je vezan tudi na javni prostor prestolnice. Posebej na ljudi, ki v zadnjem času opažajo kakovost javnega prostora in bi k dvigu le-tega radi tudi prispevali. Če imajo dobro idejo jih vabimo k prijavi na poziv o izboljšanju neposrednega javnega okolja. Zaprosijo lahko za sredstva in določeno tehnično pomoč. Poziv je do 5. maja.«

Javni prostor se je v karanteni razširil v vertikalo.

»Spodbujamo trajnost, sodelovanje. Skupno uporabo. V času karantene se je dobro izkazalo petje na balkonih, mahanje z risbami z oken, tudi ko se sami sprehajamo in gremo mimo balkona svojih prijateljev, jih pokličemo in si mahamo na daljavo ter tako naprej. Ne samo trgi, ulice, javni prostor se je zdaj razširil tudi vertikalno, navzgor. Želimo biti skupaj, ohranjati stik, čeprav smo zdaj varno narazen. Še nekaj opažam pri javnih površinah in se sprašujem, koliko naj bodo te površine urejene, koliko pa naj vseeno dopuščajo tudi svobodne uporabe. Javna otroška igrišča so zaprta, travnate površine pa odprte. Prav te nedoločene javne površine zdaj prihajajo v ospredje našega zanimanja.«

V izogib nepotrebni potrošnji že pet let deluje Knjižnica reči.

V petnajstih letih delovanja so izvedli več kot 100 projektov. Že od vsega začetka jih zanimajo tudi kratkoročni in začasni projekti, ki šele testirajo prave pristope k reševanju problemov v urbanem okolju. Pomembno je osveščati o pomenu javnega prostora in graditi lokalne skupnosti, ki se bodo zmožne aktivno vključevati v oblikovanje svojega okolja.

ProstoRož je leta 2004 nastal spontano, iz želje po raziskovanju in razumevanju odprtega mestnega prostora. Združuje arhitekte, urbaniste, sociologe, pravnike in tehnične sodelavce, ki s svojim znanjem omogočajo večdimenzionalen pristop k izzivom mestnega prostora.