Vse odhaja kakor reka, le spomini ohranjajo človeka. O Uranu naši poslušalci.

Slovenija | 15.04.2020, 07:12 Uredništvo Radia Ognjišče

Mirno nam plove čolnič življenja. Priljubljena pesem, ki je na našem radiu večkrat predvajana, saj v njej poje nadškof Alojz Uran. Precej valov smo doživeli skupaj in verjamemo, da bo prišla tudi plovba drugačne vrste, ko bo čas za to. Lahko smo veseli, da smo bili sopotniki v tem času in smo bili deležni marsičesa. Hvaležnost za to se je izražala tudi v klicih poslušalk in poslušalcev, ki so se na dan njegove smrti odzvali v »Klepetalnici« in se s pripovedovanji o njihovih spominih, poklonili delu in življenju pokojnega Urana. Če imate tudi vi kak spomin ali lepo misel, jo lahko vpišete v komentar na koncu članka.

Tako sem pretresena, tako mi je žal. Spomnim se njegovih prečudovitih pesmi, pridig in misli. Neprecenljivo blago, ki nam je bilo dano tukaj na zemlji. Žalujem z vsem srcem. (Marija)

Na veliki svetek velike sobote novica, da je preminil velik ljudski škof. Hvala mu za vse. Tako je znal biti prijeten in neverjeten za vse ljudi. Hvala in slava mu in srečno v posmrtno življenje. (Hermina)

Mi je grozno hudo, bi pa rada izrekla sožalje njegovi sestri Franci, ki jo osebno zelo poznam in jo imam rada. Osebno sem ji zelo hvaležna, njej in Bogu, da mi je omogočil, da sem ga tudi spoznala. Hvaležna za vse, kar je naredil zame. (Albina)

Rad bi delil moje srečanje z g. Uranom. Vzel sem veliko ploščo za velikonočne praznike, kjer on poje »Alelujo«. To si vedno vrtimo v družini pred velikonočnim zajtrkom. Skupaj z ženo in pokojnim Ivanom Miheličem mi je napisal na ploščo »Naj bo vsaka molitev pesem upanje«. To je bilo v Trstu leta 2013. (Franci)

Rada bi se pridružila sožalje, tako mi je težko. Veliko smo hodili skupaj na romanja, mi je prirasel k srcu, tako kot papež Janez Pavel II. Bil je zelo srčen in njegove pesmi ne bodo nikoli pozabljene. (Lidija)

Spomini sežejo daleč nazaj, ko smo se srečevali po družinski liniji, ko je bila od mame sestrična dolga leta njegova gospodinja. Bil je izredno dobrodušen in odprt za vse. Moja tri letna hčerka mu je ob enem srečanju rekla, »škof greva se lovit«, bilo je res prisrčno in to dokazuje, kako ljudski škof je bil, odprt za vse in je znal nagovoriti vse, od najmlajših do najstarejših. Kakor žalujemo na eni strani, se moramo po drugi strani veseliti vsega lepega, kar nam je dal. (Maja)

Spomin mi seže v leto 1997, ko smo šli v Fatimo po Marijo Romarico. Kako čudovito je bilo to romanje z g. nadškofom. Res, ko smo prejeli Marijo, je on šel prvi k njej in jo poljubil na noge, se sklonil. To fotografijo imam še danes, res je bilo lepo. Tudi naša takrat 5-letna Katja je šla zraven in ga vseskozi držala za roko. Tudi za otroke je imel lep pristop. (Vida)

Na g. škofa me veže lep spomin pred 17 leti, ko sem imela mamo v kliničnem centru, zaradi raka na želodcu. Pred operacijo sem jo peljala v kapelo in takrat je gospod škof maševal, ker je bil tudi on naslednji dan operiran na hrbtenici. Čudovito mašo smo doživeli, na koncu je vsem podelil bolniško maziljenje. Mama je sicer že 14 let pokojna, ampak sem se vedno spomnila g. škofa, še posebej v času, ko je moral toliko prestati. Posebej v tem postnem času sem vsak dan molila zanj. Tako ljudski škof kot je bil on, je malokateri. (Amalija)

Tudi našo družino je presenetila tale vest. Večkrat smo se srečevali z njim, ker je možev sošolec. Zadnje srečanje pa je bilo ob 75. obletnici škofa Smeja. Takrat sem čutila, kot da se je poslavljal. Bil je vesel in nas spodbujal, dajmo še to za pet, pa to in to... Bil je presrečen z nami. (Marija)

Počitnice z nadškofom Uranom so bile čudovite. Spomin na Apulijo in Sicilijo. Koliko smo prepevali, ko smo se peljali iz Palerma in Neaplja. To je nemogoče pozabiti. Bog naj mu da večni mir. (Betka)

Z ženo sva bila na romanju v Fatimi, na poročnem potovanju. Spomnim se, kako se je povzpel na prižnico in zapel »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka«. To je najin spomin nanj. (Avguštin)

Nisem ga osebno poznala, me je pa pretresla novica. Spomin nanj imam iz Gala koncerta, ko je zapel na odru. To se mi je zelo vtisnilo v spomin, da me to še vedno spremlja, ta njegov nastop. (Sonja)

Novica se me je močno dotaknila. Ponosna sem, da sva bila z možem na romanju lansko pomlad v Medžugorje, prav z njim. Bilo je doživeto, bogato, nepozabno duhovno romanje. Naj mu bo Bog obilni plačnik. (Danica)

Novica me je pretresla. Bil je velik človek, da ni takšnega na svetu. Poznam ga še iz časov, ko je bil pomožni škof. Bil je ljubeč človek, ni hodil samo na romanje, ni samo povzdigoval moralo ljudem in jim dajal ljubezni in jim prepeval. Vsako leto je na silvestrovo hodil k brezdomcem na silvestrovanje in prepeval z njimi. Ne smemo pozabiti, kako so ga določeni ljudje iz cerkvenih krogov obtoževali stvari, ki jih gotovo ni zagrešil. Jaz ne dvomim v poštenost in ljubezen do sočloveka in vere g. Urana. (Janez)

Večkrat smo se srečali na Žalostni gori pri Preserju, kjer je bil velikokrat na slovesnih mašah. Rad je obiskoval bolne in starejše, imela sem to čas, da sem ga povabila v Kamnik pod Krimom k moji bolni mami, predlani na praznik sv. Petra in Pavla. Ko je g. Uran zapel pesem o mami, se me je dotaknilo, prav tako, ko sta skupaj zapela Angel gospodov. Prosila sem ga tudi za blagoslov naših nasadov in tako smo šli še v Borovnico. (Marija)

Pred 20 leti me je birmal, pred 10 leti je krstil najino prvo hčerko. Potem je blagoslovil še naš dom, ki sva ga ustvarila z možem. Hvala! (Monika)

Ko sem svoji nečakinji pred leti vezala birmo v Zagorju, sem bila oblečena v narodno nošo. Gospod Uran mi je prav po tiho prišepnil »rad imam narodno nošo«. Sedaj nas bo gledal iz nebes, mi mu bomo pomahali in se spomnili nanj z molitvijo. (Ana)

Poslovil se je prijatelj vse Slovenije. Res ga imamo radi in moram povedati, da je dal zadnji blagoslov nama z možem, na rojstni dan 22. januarja. Rekle je, moram vaju blagosloviti, ker grem jutri na operacijo. To je bil najlepši dan v mojem življenju. Danes sem prižgala njegovo svečko, ki mi jo je podaril in mu želim v nebesih veselja in petja, tisto, kar je on v življenju najraje imel. (Stanka)

Vse odhaja kakor reka, le spomini ohranjajo človeka. Kolikim je v življenju posredoval skrivnost vere. Njegova molitev, prijateljstvo med ljudmi, ubrano petje, romanja in obiski v Olimju nam bodo ostali v spominu. To je delež za nas Slovence kristjane, ki ga ne morejo bodoče generacija razvrednotiti. Klanjamo se njegovemu spominu. (Jože)

Spomnim se ga iz intervjuja, ki sem ga naredila za revijo Ženska leta 2017. Bil je res zelo prijetna oseba, sem si sama pri sebi rekla, da je to pravi duhovnik. Dal mi je domače jabolko in podobico, na kateri je pisalo »poglej, ali tvoja dlan jemlje ali daje«. Te misli se vedno spomnim v določenih trenutkih svojega življenja. (Saša)

Če imate tudi vi kak spomin ali lepo misel, jo lahko napišete v komentar.

Naj bo to nekakšna "virtualna žalna knjiga".