Pogrešali bomo njegovo dobro voljo

Slovenija | 14.04.2020, 16:09 Helena Križnik

Da, Oče. To je bilo škofovsko geslo pokojnega nadškofa Alojza Urana, ki ga je Gospod poklical k sebi v jutru letošnje velike sobote. Njegovi sobratje v škofovski službi poudarjajo, da ga je uresničeval v vsej polnosti. Bogu so hvaležni za njegov zgled, pogrešali bodo njegovo dobro voljo.

Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo

»Že dobre tri mesece ga je bolezen pridruževala Gospodovemu trpljenju. Prestal je več operacij. Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo,« je povedal predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. »V zadnjem času je bil Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer nismo mogli obiskovati. Tudi to je sprejel kot del svoje daritve.« Nadškof Zore je Bogu je hvaležen za dar življenja nadškofa Urana, za dar njegovega duhovništva in škofovstva ter za dar njegovega dobrega in veselega srca.

Bil je pastir z vonjem po ovcah

V kakšnem spominu bo nadškof Uran ostal mariborskemu nadškofu metropolitu Alojziju Cviklu? »Ko sem bil kaplan in pozneje župnik v župniji Ljubljana - Dravlje, on pa župnik v župniji Ljubljana - Šentvid, sva bila soseda. Sproščeno in konstruktivno sva sodelovala, si pomagala in skupaj iskala, kako zastaviti pastoralno delo, da bo obrodilo čim več sadov. Ko je postal ljubljanski pomožni škof in pozneje nadškof ter tudi potem, ko je bil upokojen, sva ohranila prijateljske stike in spodbujala drug drugega.« Tudi nadškof Cvikl je omenil veselo naravo nadškofa Urana. »Vedno je nagovarjal s svojo sproščenostjo in optimizmom, a tudi s svojo globoko vero in predanostjo Bogu. V prvi vrsti je bil pastir. Pastir z vonjem po ovcah, o katerem večkrat govori papež Frančišek. Rad je bil sredi med ljudmi. Te ljudi je želel popeljati na pot vere in lepšega življenja. Tudi ko je postal škof, je ostal blizu ljudem. Še posebej blizu so mu bili bolni, starejši, zapuščeni, tisti, ki so jih zadele težave, krivice.« Globoka vera nadškofa Urana se je po besedah nadškofa Cvikla kazala tudi ob številnih preizkušnjah. »Vse je prenašal z zaupanjem in predanostjo.«

Molil je v veselju in Boga slavil v pesmi

Njegov nasmeh je pričeval razodetje velikonočnega veselja, njegova pesem pa blagodejno prijaznost, s katero nam je njegov mir vedno pobožal dušo, je ob slovesu nadškofa Urana dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Ob tem je dodal, da nas njegovo življenje tudi v času zdajšnje stiske spodbuja, naj ne molimo zgolj Bog, reši nas, pomagaj nam, usliši nas, u se nas. Dodajati moramo še bistvene prošnje, kot so: Razsvetli nas, spreobrni nas, prenovi nas, preusmeri nas. »Nadškof Uran je molil v veselju, Boga slavil v pesmi, medtem ko je njega bolezen preskušala s trpljenjem. To je vzgled. Še več kot vzgled. To je nam vsem v pomoč, kako tudi mi lahko iz svoje stiske skujemo svoj ključ za nebeška vrata.«

Stvarnikova roka je iz pokojnega nadškofa Urana izklesala svetlo podobo

Nadškof Uran bo ostal v lepem spominu tudi novomeški škofiji. Tamkajšnji ordinarij Andrej Glavan je prepričan, da bo deležen molitev mnogih, ki so ga spoznali in spoštovali. »Osebno sva bila povezana že od semenišča, bil sem ceremonijer na njegovi novi maši, pozneje sva več let skupaj sodelovala pri pripravi romanja bolnikov na Brezje. On je vsa leta vodil petje, jaz sem bil odgovoren za potek bogoslužja. Vodil je več slovesnosti na župniji, kjer sem deloval, blagoslovil obnovitvena dela župnijske cerkve v Stari Loki in bil tudi moj pridigar pri srebrni maši. Blagoslovil je tudi na novo pozidano podružno cerkev na Planici. Ko sva bila skupaj ljubljanska pomožna škofa, sva se redno izmenjavala na kosilu drug pri drugem, nato sva lepo sodelovala tudi, ko je bil on ljubljanski nadškof in jaz njegov generalni vikar. Pred 14 leti me je umestil za prvega novomeškega škofa. Iskreno se je že veselil svoje zlate maše, prosil me je, da bi bil njegov zlatomašni govornik v njegovi rojstni župniji v Šmartnem pod Šmarno goro.« Udarci preizkušenj so bili težki, je poudaril škof Glavan, še posebej v zadnji bolezni. »Stvarnikova roka je iz pokojnega nadškofa Alojza izklesala svetlo podobo, v spominu nam bo ostal kot svetel zgled trpečega Joba, ki je tudi potem, ko mu je bilo odvzeto vse, tudi zdravje, junaško nosil svoj križ.«

Prinašal je zgled preprostega in vdanega služenja

Nadškof Uran je zadnja leta bival Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Nekdanji direktor Roman Globokar ga je videl kot pristno pobožnega in srčno dobrega človeka. »Hvaležen sem mu, da me je imenoval za direktorja Zavoda svetega Stanislava in za vso njegovo podporo našim skupnim prizadevanjem na področju katoliškega šolstva. Hvaležen sem mu za pogum, da je ustanovil Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in sprejel odločitev, da bo nadškofija gradila nove prostore za osnovno šolo in vrtec. Predvsem pa sem mu hvaležen za čas skupnega bivanja v Zavodu svetega Stanislava, za njegovo pomoč, prijateljsko povezanost in zaupanje. Med otroke in zaposlene v Zavodu je nadškof Uran vsak dan prinašal veselje, nasmeh, pesem, prijazno besedo, predvsem pa zgled preprostega in vdanega služenja.«

V spominu bodo ostali njegova srčnost in plemenitost ter široko evangeljsko srce

Eden tesnejših sodelavcev nadškofa Urana je bil tudi Andrej Saje. »Bogu sem hvaležen za nadškofa Urana, za njegov zgled vere in predanosti duhovniški službi. Kot tajnik na nadškofiji v Ljubljani in pozneje pri škofovski konferenci sem ga v njegovem pastirskem služenju spremljal od blizu več let. Nadškofove vrline, kot so srčnost in plemenitost ter široko evangeljsko srce za vsakega človeka, mi bodo ostala v spominu za vedno. Še posebej so mu bili blizu mali, nemočnim bolni in trpeči.«

Bil je pravi velikonočni kristjan

Nadškof Uran je bil izjemna osebnost, pravi velikonočni kristjan, je o njem dejal pater Edvard Kovač. Posebno simboliko vidi v v tem, da je nadškof Uran h Gospodu odšel na veliko soboto. Kot bi želel povedati, da je za sabo uspel pustiti vse trpljenje v bolezni in krivice, ki so se mu dogajale, ter da je pred njim Kristusovo vstajenje, ljubezen. Pater Kovač je nadškofa Urana dojemal kot radostnega kristjana, ki je vse počel z velikim veseljem. Zelo rade so ga imele družine, nadškof Uran pa je vedno znal prisluhniti tudi duhovnikom in bogoslovcem. »Vedno je kazal zaupanje v prihodnost, da bo dobri Bog vse uredil. Blizu nam je bil tudi kot častilec Matere Marije. Tudi Mati Marija je veliko trpela, pa vendar je verjela, da bo njen Sin končno vse uredil. Prepričan sem, da je medse sprejel tudi našega dragega nadškofa Urana.« Pater Kovač se je ob tem na Gospoda obrnil s prošnjo, naj tudi vsem duhovnikom in ostalim podari veselje, da bomo lahko pokazali, da smo velikonočni kristjani.